Tako diši, da že kar zaudarja
a gotovega jamstva in odgovora ne najdejo. Pred očmi jim cveti in pretirano diši. Vonj sproža migrene in sumničavost ter presneto resnično misel »Too good to be true« (»Preveč dobro, da bi bilo res«). Kolegica Barbara Kramžar iz Berlina v tej izdaji Sveta kapitala, ki smo jo posvetili zavoram in oviram na poti do uspeha Slovenije in sveta, zapiše, da je ena »pomembnejših ovir prihodnjemu razvoju lahko – sedanji razvoj«. S tem bi se gotovo strinjali analitiki Inštituta za strateške rešitve, ki so v publikaciji Strategic foresight 2018: Gospodarska rast ima rok trajanja sedanje razmere ponazorili s tako imenovanim Minskyjevim trenutkom. Ta razloži, da je prav finančna stabilnost tista, ki sama od sebe vodi v krizo. Pa res? Tega nihče ne ve, čeprav se marsikdo po podatkih skupne gospodarske rasti (v EU je leta 2017 znašala 2,3 odstotka; v Sloveniji celo 4,7 odstotka) resno vpraša, kako dolgo še.
Mogoče pa na to vprašanje sploh ne potrebujemo odgovorov, ampak moramo le prižgati luč. Takrat tema izgubi svojo magično moč, in ko začnemo opažati svetlobo na koncu predora, se rodi vera v prihodnost. In pot do uspeha, je zapisala kolegica Zorana Baković, ima le ena vrata, ki jih odpira le en ključ. To je: »Biti dovolj pogumen za to, da si optimist.« In športnik, lahko dodamo v Sloveniji. Kot v intervjuju ugotavlja športni psiholog, Matej Tušak, pri nas premoženje privoščimo in »oprostimo« le njim – športnikom. Vsem drugim ne, pri čemer se ne zavedamo, da so prav tisti, ki imajo denar in podjetja, ustvarjalci novih delovnih mest, večje blaginje in bikovske zabave, na kateri smo tako radi in tako sproščeni ... A pozor, iz gozda se že sliši rjovenje medvedov … Menite, da jih lahko ustavimo s številom zadetih košev in golov?!
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj