Strast v letu 2020

Bo kapitalizem rešitelj ali ugrabitelj sodobne družbe in zdravja planeta? Bo petdnevni delavnik le še grenak spomin na težke dni? Bodo ženske res dramatično zamajale politični in gospodarski svet? Bo papirnati denar (spet) izginil? Se bodo ledeniki dokončno stalili? Bo Svet kapitala, ki ga berete, res ukinjen? Burna in dramatična vprašanja spet dobivajo glavno vlogo.



Tako kot takrat, ko se je bližalo leto 2000, milenij, in je bila v zraku, v naših kosteh in v pogovorih za točilnim pultom apokalipsa. Vsi smo jo čakali, a nihče je ni doživel. Zdaj smo pred novo prelomnico, novim desetletjem, časom za nove zgodbe. Človek se jim težko izogne. Četudi nas strašijo, jim radi prisluhnemo. To je neka čudaškost v človeški nravi, ki mi nikoli ni bila čisto jasna. A dejstvo je, da večje ko so spremembe, večje ko so prelomnice, večja je moč in sočnost pripovedi. Širijo jih ljudje bujne domišljije in želje po poskusu manipulacije in ustvarjanju »izrednih razmer« ali njihovem gašenju.

Med takšne že od nekdaj spadajo tudi politiki, med katere je zgodovina na posebno mesto postavila Franklina D. Roosevelta, ki je v štiridesetih letih prejšnjega stoletja pripovedoval zgodbo o strahu, češ da se mora človek bati le strahu. Nobelov nagrajenec, ekonomist Robert J. Shiller, je v reviji Fortune spomnil na ameriškega politika in predsednika dva mandata pred Rooseveltom, Calvina Coolidgea, ki je menda trdil, da je treba neprestano, ne glede na okoliščine, kazati moč, vzbujati zaupanje in trgu dajati pospeške. Slika urejenih razmer deluje kot magnet ali kot najboljša afirmacija (beri: zavajanje).

A glej ga zlomka, obe pripovedi sta se končali klavrno. Ena celo z veliko depresijo, ki ima – če smo že ravno pri zgodbah – z današnjo situacijo, po devetdesetih letih, eno, a pomenljivo skupno točko. To je nepredvidljivost. V tem hipu nič evidentno ne namiguje na totalen razkol lepih časov, vendar ni nujno, da sprememb ne bo. Tudi mi, v uredništvu Sveta kapitala, smo dajali vtis, kot da se nič ne bo zgodilo. A, spoštovani bralci, zgodba o koncu Sveta kapitala je resda resnična, le da ima eno drobno pomanjkljivost. Pripovedovalci te zgodbe so pozabili omeniti, da konec vedno pomeni tudi nov začetek. Tako kot v življenju. V vašem, našem. V poslovnem ali zasebnem. In tega začetka se veselimo, zato leto 2019 končujemo vzneseno, dinamično in radostno, saj že danes za vas pripravljamo novo bralno doživetje, za katero si bomo prizadevali, da nam bo povrnilo strast.

Do lepih stvari, do prijetnih dejavnosti, do zgodb, s katerimi bomo usvojili znanje in spretnosti, da bomo v tujini ali doma zmogli ločiti zrno od plev, in navsezadnje do branja. Zatorej, spoštovani bralci, sogovorniki, podporniki in kolegi, iz srca se zahvaljujem, ker soustvarjali dobre zgodbe in osmišljali naše delo. Upamo, da bomo tudi v letu 2020, ko s 30. januarjem Svet kapitala postaja samostojen mesečnik, drug drugemu najboljši sopotnik! Srečno novo leto!