Ste pripravljeni na pogovor s sabo?
Sedanjost nas sili v pretirano trošenje življenjske moči in nenehne aktivnosti, ki nam prehitro krajšajo življenje. Samohipnoza je metoda, s katero lahko spremenimo tiste dele življenja, ki nam niso pogodu.
Odpri galerijo
Samohipnoza je način komunikacije – na globljih (nezavednih) ravneh – s seboj. Z njeno pomočjo preidemo v spremenjeno stanje zavesti, kjer se sugestije, ki si jih podamo vsidrajo v našem umu globje in trajneje. Zato je zelo pomembno vedenje, da samohipnoza in samosugestije enako vplivajo na nas – bodisi so za nas dobre ali slabe.
Tako dobre, kot slabe sugestije se v nas vsidrajo enako globoko. Pri tem veliko vlogo odigra naše nezavedno, ki ne pozna besede ne. In tukaj skriva odgovor zakaj se velikokrat, ko si rečemo oziroma sugeriramo: »tega ne bom več ponovil«, to isto stvar delamo mogoče še bolj intenzivno in se ji še težje upremo. Naše nezavedno namreč ne pozna pomena NE in si na ta način ukažemo »tega bom več ponovil«.
Najbolj očitna in neškoljiva preverba tega fenomena je denimo, če si rečemo, da sladkarij ne bomo več jedli; kako zelo težko je to potem narediti? Ponavadi nam ravno te sladkarije še bolj pogosto in intenzivno zasedajo um.
V hipnozi se torej zavedno in nezavedno povežeta in je učenje hitrejše, rezultate pa dosegamo z bolj direktno in ostro komunikacijo.
Ohranjeni klinopisni zapisi pričajo, da so Sumerci, začetniki civilizacije na našem planetu, že v 4. tisočletju pr.n.št. poznali hipnozo in jo celo uporabljali na enak način, kot to počnemo danes. Beseda Hipnoza-hypnos (gr.) pomeni spanje, vendar danes vemo, da pri hipnozi ne gre za spanje, temveč spremenjeno stanje zavesti, v katerem se vsega, kar se med hipnozo dogaja – zavedamo. Zato med hipnozo v resnici nikogar ne moremo prisiliti v nekaj, kar si ne želi, saj bo naš zavedni del uma to enostavno zavrnil.
S pomočjo hipnoze in samohipnoze treniramo domišljijo, da dela za nas. Kajti tisto, kar si lahko živo predstavljamo, domišljamo je veliko bolj verjetno, da bomo kasneje tudi naredili oziroma udejanili. Z njeno pomočjo lahko sprožimo procese samozdravljenja, saj je znano, da placebo efekt deluje ravno na tej osnovi; to kar verjamemo, kar si govorimo in predstavljamo, to najprej naš um in nato še telo sprejmeta kot brezpogojno resnico.
V sproščenem stanju, ki ga dosežemo s pomočjo hipnoze in samohipnoze delujemo na nižjih frekvencah možganskega valovanja (Alfa in Theta nivo možganskega valovanja) in smo bolj učljivi in dojemljivi za sprejemanje informacij in sugestij.
Prav tako se priporoča tik pred ali po spanju poslušati vsebine, ki vsebujejo podatke, ki si jih želimo zapomniti (npr. učenje tujih jezikov, ponavljanje oz. poslušanje vsebin za izpit, priprava na sestanek,...).
GAMA možgansko valovanje (22+ Hz): zelo intenzivno ramišljanje, visoka aktivnost možganov. V gama stanju smo tudi takrat, ko smo pod hudim stresom ali občutimo močno tesnobo.
BETA možgansko valovanje (13- 40 Hz): v tem stanju smo med normalno dnevno zavestjo, ko smo budni, ko razmišljamo, govorimo in rešujemo probleme.
ALFA možgansko valovanje (7- 13 Hz): alfa valovi prevladujejo takrat, ko smo sproščeni in imamo zaprte oči. To je stanje umirjenosti oziroma globoke sproščenosti. V alfa stanju smo bolj osredotočeni, naši možgani so v tem stanju sposobni hitrejšega učenja. Lahko je to stanje meditacije ali stanje drsenja od budnosti proti spancu.
V alfa stanju se krepi imunski sistem, izboljša se cirkulacija in dihanje, sprošča se stres in krepi odpornost za prihodnje stresne situacije, krepi se intuicija in izboljšuje sposobnost učenja.
THETA možgansko valovanje (4- 7 Hz): je stanje rahle zavesti, stanje med budnostjo in spanjem. Takrat, ko smo tik pred tem, da zaspimo.
V tem stanju se izvaja tudi hipnoza. Mnogi v tem stanju tudi molijo. Theta stanje je podzavestni del nas. V theta stanju se akivira proces samozdravljenja.
DELTA možgansko valovanje (manj kot 4 Hz): je stanje globokega spanja in nezavesti, tudi globoke narkoze. Delta valovanje je frekvenca globokega spanca in hkrati tudi frekvenca globokega zdravljenja.
Prevladuje pri dojenčkih do enega leta starosti.
Tako dobre, kot slabe sugestije se v nas vsidrajo enako globoko. Pri tem veliko vlogo odigra naše nezavedno, ki ne pozna besede ne. In tukaj skriva odgovor zakaj se velikokrat, ko si rečemo oziroma sugeriramo: »tega ne bom več ponovil«, to isto stvar delamo mogoče še bolj intenzivno in se ji še težje upremo. Naše nezavedno namreč ne pozna pomena NE in si na ta način ukažemo »tega bom več ponovil«.
Najbolj očitna in neškoljiva preverba tega fenomena je denimo, če si rečemo, da sladkarij ne bomo več jedli; kako zelo težko je to potem narediti? Ponavadi nam ravno te sladkarije še bolj pogosto in intenzivno zasedajo um.
Povezava med zavednim in nezavednim delom uma
Ljudje nezavedno skladiščimo ogromno informacij. Primer ene takih, na katero nam niti pomisliti ne bo treba, a jo bomo z lahko izvajali, je vožnja s kolesa. Vsi smo se ga učili voziti kot otroci in dokler le-ta ni postala nezavedna kompetenca (kar pomeni, da nam ni treba razmišljati o korakih kako voziti, ampak se zgodi povezava gibov avtomatično), je način kako voziti kolo potekal na zavednem nivoju (smo razmišljali o posameznih korakih, se vprašali kako se bomo ustavili itd).
V hipnozi se torej zavedno in nezavedno povežeta in je učenje hitrejše, rezultate pa dosegamo z bolj direktno in ostro komunikacijo.
Hipnoza obstaja tako dolgo kot človek
Ohranjeni klinopisni zapisi pričajo, da so Sumerci, začetniki civilizacije na našem planetu, že v 4. tisočletju pr.n.št. poznali hipnozo in jo celo uporabljali na enak način, kot to počnemo danes. Beseda Hipnoza-hypnos (gr.) pomeni spanje, vendar danes vemo, da pri hipnozi ne gre za spanje, temveč spremenjeno stanje zavesti, v katerem se vsega, kar se med hipnozo dogaja – zavedamo. Zato med hipnozo v resnici nikogar ne moremo prisiliti v nekaj, kar si ne želi, saj bo naš zavedni del uma to enostavno zavrnil.
S pomočjo hipnoze oziroma samohipnoze dosežemo stanje povečane pozornosti, sprejemljivosti in povečane odzivnosti na ideje oziroma nabor idej. (Milton H. Erickson).
S pomočjo hipnoze in samohipnoze treniramo domišljijo, da dela za nas. Kajti tisto, kar si lahko živo predstavljamo, domišljamo je veliko bolj verjetno, da bomo kasneje tudi naredili oziroma udejanili. Z njeno pomočjo lahko sprožimo procese samozdravljenja, saj je znano, da placebo efekt deluje ravno na tej osnovi; to kar verjamemo, kar si govorimo in predstavljamo, to najprej naš um in nato še telo sprejmeta kot brezpogojno resnico.
V sproščenem stanju, ki ga dosežemo s pomočjo hipnoze in samohipnoze delujemo na nižjih frekvencah možganskega valovanja (Alfa in Theta nivo možganskega valovanja) in smo bolj učljivi in dojemljivi za sprejemanje informacij in sugestij.
Ljudje smo »naravno« v alfa stanju tik preden zaspimo in 15 minut po tem, ko se zbudimo. Zato je zelo priporočljivo poslušati sprostitvene avdio posnetke preden zaspimo, kajti sugestije nas bodo umirile in pripravile do globjega in kvalitetnejšega počitka ter regeneracije.
Prav tako se priporoča tik pred ali po spanju poslušati vsebine, ki vsebujejo podatke, ki si jih želimo zapomniti (npr. učenje tujih jezikov, ponavljanje oz. poslušanje vsebin za izpit, priprava na sestanek,...).
Nivoji možganskega valovanja
GAMA možgansko valovanje (22+ Hz): zelo intenzivno ramišljanje, visoka aktivnost možganov. V gama stanju smo tudi takrat, ko smo pod hudim stresom ali občutimo močno tesnobo.
BETA možgansko valovanje (13- 40 Hz): v tem stanju smo med normalno dnevno zavestjo, ko smo budni, ko razmišljamo, govorimo in rešujemo probleme.
ALFA možgansko valovanje (7- 13 Hz): alfa valovi prevladujejo takrat, ko smo sproščeni in imamo zaprte oči. To je stanje umirjenosti oziroma globoke sproščenosti. V alfa stanju smo bolj osredotočeni, naši možgani so v tem stanju sposobni hitrejšega učenja. Lahko je to stanje meditacije ali stanje drsenja od budnosti proti spancu.
V alfa stanju se krepi imunski sistem, izboljša se cirkulacija in dihanje, sprošča se stres in krepi odpornost za prihodnje stresne situacije, krepi se intuicija in izboljšuje sposobnost učenja.
THETA možgansko valovanje (4- 7 Hz): je stanje rahle zavesti, stanje med budnostjo in spanjem. Takrat, ko smo tik pred tem, da zaspimo.
V tem stanju se izvaja tudi hipnoza. Mnogi v tem stanju tudi molijo. Theta stanje je podzavestni del nas. V theta stanju se akivira proces samozdravljenja.
DELTA možgansko valovanje (manj kot 4 Hz): je stanje globokega spanja in nezavesti, tudi globoke narkoze. Delta valovanje je frekvenca globokega spanca in hkrati tudi frekvenca globokega zdravljenja.
Prevladuje pri dojenčkih do enega leta starosti.
Samohipnoza - opis indukcije v Alfa stanje
Najprej se udobno namestimo na stol.
Sprostimo telo, trikrat globoko vdihnemo in izdihnmo in si v mislih ali na glas začnemo govoriti:
3x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA VIDIM ....(si pozoren na to kaj vidiš, pri vsaki ponovitvi navedi nekaj drugega)
primer:
»Zavedam se, da vidim omaro.
Zavedam se, da vidim okno.
Zavedam se, da vidim luč.«
3x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA SLIŠIM...(si pozoren na to kaj slišiš, pri vsaki ponovitvi
navedi nekaj drugega)
primer:
»Zavedam se, da slišim promet.
Zavedam se, da slišim ptičje petje.
Zavedam se, da slišim svoje dihanje.«
3x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA ČUTIM...(si pozoren na to kaj čutiš, pri vsaki ponovitvi
navedi nekaj drugega)
primer:
»Zavedam se, da čutim dlani na stolu.
Zavedam se, da čutim stopala.
Zavedam se, da čutim utrip srca.«
Sedaj zapremo oči in vse skupaj dvakrat ponovimo miže.
2x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA VIDIM ....(si pozoren na to kaj vidiš med tem, ko imaš zaprte oči, pri vsaki ponovitvi navedi nekaj drugega)
2x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA SLIŠIM...(si pozoren na to kaj slišiš, pri vsaki ponovitvi
navedi nekaj drugega)
2x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA ČUTIM...(si pozoren na to kaj čutiš, pri vsaki ponovitvi
navedi nekaj drugega)
Nazadnje vse ponovimo samo še enkrat.
1x
ZAVEDAM SE, DA VIDIM...
1x
ZAVEDAM SE, DA SLIŠIM...
1x
ZAVEDAM SE, DA ČUTIM...
Sprostimo telo, trikrat globoko vdihnemo in izdihnmo in si v mislih ali na glas začnemo govoriti:
3x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA VIDIM ....(si pozoren na to kaj vidiš, pri vsaki ponovitvi navedi nekaj drugega)
primer:
»Zavedam se, da vidim omaro.
Zavedam se, da vidim okno.
Zavedam se, da vidim luč.«
3x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA SLIŠIM...(si pozoren na to kaj slišiš, pri vsaki ponovitvi
navedi nekaj drugega)
primer:
»Zavedam se, da slišim promet.
Zavedam se, da slišim ptičje petje.
Zavedam se, da slišim svoje dihanje.«
3x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA ČUTIM...(si pozoren na to kaj čutiš, pri vsaki ponovitvi
navedi nekaj drugega)
primer:
»Zavedam se, da čutim dlani na stolu.
Zavedam se, da čutim stopala.
Zavedam se, da čutim utrip srca.«
Sedaj zapremo oči in vse skupaj dvakrat ponovimo miže.
2x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA VIDIM ....(si pozoren na to kaj vidiš med tem, ko imaš zaprte oči, pri vsaki ponovitvi navedi nekaj drugega)
2x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA SLIŠIM...(si pozoren na to kaj slišiš, pri vsaki ponovitvi
navedi nekaj drugega)
2x ponovimo
ZAVEDAM SE, DA ČUTIM...(si pozoren na to kaj čutiš, pri vsaki ponovitvi
navedi nekaj drugega)
Nazadnje vse ponovimo samo še enkrat.
1x
ZAVEDAM SE, DA VIDIM...
1x
ZAVEDAM SE, DA SLIŠIM...
1x
ZAVEDAM SE, DA ČUTIM...
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj