Srečni bogataši
Ameriški milijarder, izumitelj in filantrop dr. Herbert Wertheim velja za najsrečnejšega bogataša na svetu. Podobno kot Oprah njegov cilj v življenju nikoli ni bil denar in tisto, kar si je v življenju vselej najbolj želel, je bilo to, da bi imel čim več časa zase. Ta čas je poimenoval »Herbie time«.
Slovenska varianta srečnega bogataša bi lahko bil denimo Ivo Boscarol. Tudi on ni obogatel zato, ker bi si želel obogateti, ampak zato, ker je užival v ustvarjanju, v izumljanju ultra lahkih letal. Denar je prišel sproti kot priboljšek kot jagoda na torti.
Da denar človeka res ne osrečuje, je sicer že zdavnaj znanstveno dokazano dejstvo. Drži sicer, da so premožni ljudje za približno 10 % srečnejši od tistih, ki denarja nimajo, razlika je torej skromna in njihovo materialno blagostanje še zdaleč ne vodi v osebno srečo. V tej formuli so pomembni povsem drugi dejavniki.
Zgodbe Oprah, dr. Wertheima, Iva Boscarola in podobnih, nas najprej naučijo pomembne modrosti: prva napaka, ki jo naredi človek na poti k bogastvu, je pretirana osredotočenost na denar. Nekakšna denarna obsedenost.
Podobno kot to velja za moškega, ki si želi osvojiti njemu ljubo dekle, ali pa obratno, bodo pri tem najbolj uspešni tisti, ki se jim v resnici precej fučka za to, ali jim bo to tudi uspelo, ampak jih bolj zabava sama igra, ki je s tem osvajanjem povezana. Zato delujejo bistveno bolj sproščeno, kar pa običajno vodi k uspehu.
Bistveno pomembneje kot osredotočenost na zaslužek (uspeh) za vsako ceno, je torej uživanje na poti, ki vodi k zaslužku. Seveda si vsakdo želi, da bi lahko svoj talent tudi materialno oplemenitil, ampak bolje je, da s svojo dejavnostjo osrečiš družino, prijatelje, občino, državo ali globalni svet, pa pri tem zaslužiš nekoliko manj, kot pa da zaslužiš dvakrat več, a ob tem ne narediš nič dobrega niti za lastne endorfine, niti za endorfine ljudi, ki te obdajajo.
Srečni bogataši so relativno redka vrsta, a prav zato toliko zanimivejša. V prvi vrsti zato, ker gre pri njih vselej za originalne, unikatne posameznike, pa tudi zato, ker običajno bistveno bolj koristijo družbeni skupnosti, kot pa večinski egocentrični in egoistični bogatuni.
In iz kakšnega testa mora biti srečni bogataš?
Naj se sliši še tako kontradiktorno, a prvo pravilo je, da po duši enostavno ni materialist. Bogataš, ki je po duši materialist namreč ne zna razvozlati skrivnosti, ki jih poseduje »gospa sreča«. Materialist je namreč obseden z raziskovanjem najrazličnejših poti, ki vodijo do denarja in bogastva, s proučevanjem poslovnih priložnosti, z ekonomskimi in borznimi analizami, z nenehnim druženjem z bogatimi in vplivnimi ljudmi, z mreženji.
Ta »dejavnost« mu dejansko pobere ves službeni in prosti čas in niti v sanjah si ne upa pomisliti, da bi ga izgubljal s stvarmi, kot so branje vrhunske literature, negovanje bonvivantstva, duhovnost, ukvarjanja s povsem enostavnimi vsakodnevnimi opravili, kot so kuhanje, vrtnarjenje, ipd.
Po drugi strani imajo srečni bogataši v glavi povsem drugačen fokus. Njihov končni cilj ni denar niti ne postavitev velikega podjetja, niti ne nakup prestižne vile ali jahte, niti ne družbeni ugled ali status, ampak so usmerjeni v to, da denar postane le sredstvo za uresničevanje njihovih idealov, ki pa so lahko zelo različni – od ustanovitve človekoljubne fundacije, do kreacije alternativnega življenja na Marsu, kot sanjari milijarder Elon Musk, pa vse do tega, da bodo imeli goro prostega časa oziroma svobode za svoje številne hobije, kot je to odlično uspelo Herbieju Wertheimu.
Skrivnost srečnih bogatašev je torej ta, da dajejo prednost lastni intuiciji, lastnemu občutku, kaj jih dela srečne. Da to dosežejo, so zavestno skeptični do družbenih uzanc, ki so sicer uveljavljene v bogataških krogih. Srečanj poslovnega establišmenta se udeležujejo natančno toliko časa, kot je to nujno potrebno in niti minutke več, vztrajno negujejo svojeglavost in jo kombinirajo z minimalnim konformizmom, ki ga še potrebujejo, da peljejo naprej svojo uspešno poslovno zgodbo.
Veljajo za nekakšne »družabne samotarje«. Kaj to pomeni? Seveda ne to, da so kakšni sociopati. Do svoje okolice so vselej prijazni in ustrežljivi, a so njihove poslovne/socialne interakcije časovno skrbno odmerjene. Poskrbijo za to, da so v družbi priljubljeni, a se vseeno najbolje počutijo v družbi s samim seboj (in s svojimi najdražjimi). Na ta način jim ostaja dovolj časa, da pridno negujejo svoj »quality time», ki ga razumejo kot uravnoteženo kombinacijo ukvarjanja s svojimi poslovnimi projekti, družino, prijatelji in hobiji.
In če le malo pobliže pogledate vse bogataše, ki v resnici delujejo zadovoljni in srečni v svojih življenjih, boste ugotovili, da so si njihovi recepti, kako doseči to »nirvansko« stanje na las podobni: biti unikaten, svojeglav, prefrigan in predvsem osredotočen na lepe trenutke v življenju.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj
