Spremembe v podjetjih ob spremembi lastnika

Gledalci atletskih tekem vedo, da atlet, ki je že zavzel končni štartni položaj, ne sme začeti z gibanjem, dokler ni sprožena štartna pištola. Podobno funkcijo kot štartni strel na atletski tekmi pa v primeru trajnejše spremembe kontrole nad podjetji (na primer nakupa večine delnic) predstavlja soglasje organa za varstvo konkurence, ki dovoli koncentracijo, ko se prepriča, da ta ne bo bistveno omejila učinkovite konkurence na trgu.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

To velja za tiste koncentracije, v katerih udeležena podjetja presegajo pragove glede letnih prihodkov in/ali tržnih deležev in jim predpisi nalagajo obveznost priglasitve organu za varstvo konkurence. V Sloveniji mora prevzeto podjetje skupaj s podjetji v skupini doseči letni promet v Sloveniji nad enim milijonom evrov, skupni letni promet prevzetega podjetja ter kupca (skupaj s podjetji v skupini) pa mora v Sloveniji presegati 35 milijonov evrov. (Šele) od pridobitve soglasja dalje se transakcija lahko izvede oziroma zaključi (t. i. closing; lahko se opravi prenos delnic) in od tedaj dalje sme pri tekmi na trgu novi večinski lastnik uveljavljati svoj nadzor nad prevzetim podjetjem. Pred tem načeloma velja t. i. obveznost mirovanja oziroma zadržanja izvrševanja pravic iz koncentracije.

Kršitev procesnih obveznosti v okoliščinah prevzemov in združitev (mergers and acquisitions; M&A) se v konkurenčnem pravu, očitno po vzoru atletskih pravil, imenuje gun jumping. Posledice pa so lahko precej bolj grenke za podjetja kot v atletiki.

Novi lastnik do takrat ne sme uresničevati glasovalnih pravic v prevzetem podjetju in v njem imenovati novega vodstva ali odločati o njegovem strateškem nastopanju na trgu. Poleg tega sta podjetji – prevzeto podjetje in podjetje novega lastnika – dolžni vse do zaključka transakcije poslovati kot neodvisni podjetji in ne smeta usklajevati svojega poslovanja na trgu.
Kršitev opisanih (procesnih) obveznosti v okoliščinah prevzemov in združitev (mergers and acquisitions; M&A) se v konkurenčnem pravu, očitno po vzoru iz atletskih pravil, širše imenuje gun jumping. Posledice t. i. gun jumpinga pa so lahko precej bolj grenke za podjetja kot v atletiki. V Sloveniji (podobno tudi v drugih državah EU) so jim lahko izrečene globe do deset odstotkov letnega prometa v skupini, ravnanja v nasprotju z obveznostjo mirovanja so tudi nična.

Zdi se, da so mimo časi, ko so organi za varstvo konkurence takšne kršitve obravnavali milo, saj je evropska komisija (pa tudi nekateri nacionalni organi za varstvo konkurence v EU) v zadnjih dveh letih uvedla kar nekaj postopkov ugotavljanja kršitev. Aprila letos je evropska komisija nizozemskemu telekomunikacijskemu podjetju Altice izrekla tudi rekordno visoko kazen za tovrstne kršitve – 124,5 milijona evrov.

Reuters
Reuters

Poglejmo si zato nekaj manj očitnih konkurenčnopravnih čeri in pasti, ki prežijo na podjetja v okoliščinah M&A.
Konkurenčnopravna tveganja lahko predstavljajo postopki integracije prevzetega podjetja v skupino novega lastnika, tako podpornih funkcij (računovodstvo, IT) kot glavnih dejavnosti. Podjetja si običajno želijo čim prej začeti izkoriščati sinergije, vendar pa konkurenčno pravo v primeru priglasljivih koncentracij načeloma ne dovoljuje izvedbe integracije pred pridobitvijo soglasja organa za varstvo konkurence. Podjetja smejo pred takšnim soglasjem integracijo le načrtovati, ne pa je implementirati. Že načrtovanje integracije pa običajno zahteva izmenjavo poslovno občutljivih oziroma strateških informacij (na primer o specifičnih maržah, stroških, kupcih, nameravanem ravnanju na trgu). Zato je nujno, da tudi načrtovanje integracije ter zanj potrebno razkritje strateških informacij poteka le v najmanjšem nujnem obsegu, ob upoštevanju pravil o zaupnosti ter, če sta podjetji konkurenta, prek t. i. clean teama (oseb, ki niso vpletene v strateške ali dnevne poslovne odločitve na trgih, kjer si podjetji konkurirata).
Naslednjo past lahko pomeni koordiniranje konkurenčnega ravnanja podjetij pred izvedbo oz. zaključkom transakcije. Ni neobičajno, da vodstvo prevzetega podjetja šteje prevzeto podjetje še pred zaključkom transakcije že kot del lastnine novega lastnika in zato zmanjša konkurenčne aktivnosti proti bodočemu lastniku, recimo preneha tekmovati proti njemu pri nekaterih kupcih ali na nekaterih trgih, želi uskladiti cenovne nivoje, mu da na voljo neomejen dostop do izkazov, usklajuje marketinške akcije in ga obvešča o bodočih investicijah. Vse to je lahko tvegano za kršitev konkurenčnega prava.

Nenazadnje, nevarna za kršitev konkurenčnega prava so lahko tudi določila pogodbe o prenosu delnic oziroma deležev, ki omejujejo ravnanje prevzetega podjetja med obdobjem od sklenitve pogodbe do zaključka transakcije. Če ta zapovedujejo prevzetemu podjetju, da do zaključka posluje kot običajno, v skladu z rednim poslovanjem podjetja, ali da prevzeto podjetje ravnanja izven običajnega poslovanja izvede po predhodnem soglasju kupca in so nujna za ohranitev vrednosti kupčeve naložbe v prevzeto podjetje, je to načeloma dopustno. Vendar pa je prav v zadevi Altice evropska komisija presodila, da je bil vrednostni prag pogodb, za sklenitev katerih je moral PT Portugal (prevzeto podjetje) prositi za soglasje Altice (kupca), tako nizek, da je zajel nesorazmerno veliko število komercialnih pogodb prevzetega podjetja. Evropska komisija je na podlagi tega štela, da je Altice še pred zaključkom transakcije lahko izvajal nadzor nad dnevnim poslovanjem tarče, kar pa ni bilo dopustno.

Povsem mogoče je, da bo glede na trende v EU področje gun jumpinga kmalu tudi pod drobnogledom slovenskega AVK, sploh glede na val M&A transakcij v zadnjih letih v Sloveniji in s tem velikim številom presoj koncentracij pred AVK. Podjetja, pri nakupih deležev v podjetjih oziroma pri spremembah večinskih lastnikov torej previdno in vsekakor s posluhom za štartni strel – soglasje AVK h koncentraciji in zaključek transakcije.

 

Janja Zaplotnik, LL.M., odvetnica v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa 

Več iz rubrike