Slovensko zdravstvo: Ctrl+Alt+Delete - »nesolidarno«

Drugi del kolumne.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Prvi del najdete TU.

Solidarnost v slovenskem zdravstvu je lep šolski primer. Če bi danes, ko so na obzorju naslednje volitve in je zdravstvo postalo tako imenovana velika tema, naredili anketo med državljani o njihovem videnju težav v slovenskem zdravstvu, bi se zagotovo na vrhu seznama znašli nesolidarnost ali nepravičnost. Ti bi potem skoraj po pravilih morali zasesti tudi »zasluženo« mesto v programih političnih strank. In kakšen je argument?

Da se zloglasna nesolidarnost v slovenskem zdravstvu širi kot bolezen, ker vsi dopolnilno zavarovanje plačujemo neodvisno od višine dohodka? Bomo rešili solidarnost, če bomo namesto sedanjih 29 plačevali v razponu med 20 in 35 evri? Zdi se, da smo pozabili, da lahko solidarnost v osnovi uresničujemo na dva načina. Lahko za isti nabor storitev plačujemo različno, kar jaz občutim vsak mesec, ko dobim račun za vrtec. Lahko pa za isto ceno dobimo različen obseg storitev. Kako torej nisem solidarna, ko plačujem 29 evrov vsak mesec za dopolnilno zavarovanje, pa (hvala bogu) ne vem, ali bi sploh prepoznala svojo osebno zdravnico, če bi jo srečala v trgovini? Kot da pozabljamo, da ne nastajajo samo transferji od bogatejših k revnejšim ter od zaposlenih k brezposelnim in upokojencem, ampak da nastajajo pomembni in zelo izraziti transferji od zdravih k bolnim, od mlajših k starejšim ter od moških k ženskam. Zadnji transferji pa nastajajo tako pri našem obveznem kot pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Pri obveznem in dopolnilnem zavarovanju skupaj osebno plačujem več od povprečja, za zdaj pa je moja potrošnja zdravstvenih dobrin bistveno pod povprečjem. Zagotovo sem torej solidarna. Nad tem se sploh ne pritožujem, saj je to eden od razlogov, zaradi katerih je Slovenija uvrščena med države, v katerih menda najbolje ali najlažje vzgajati otroke. Zagovarjam pa Ctrl+Alt+Delete »nesolidarno« kot argumenta v zdravstveni reformi.

Je res prenizka solidarnost največja slabost slovenskega zdravstva? Ali imamo zaradi nesolidarnega sistema čakalne dobe? Je nepravično financiranje vzrok za izgube bolnišnic in počasno uvajanje novih tehnologij? Bomo s plačevanjem v nekem ozkem razponu okoli sedanjih 29 evrov zbrali občutno več denarja za zdravstvo, ki ga bodo zahtevale demografske spremembe?

Ampak da ne bo nesporazuma – s temi opozorili ne zagovarjam sedanje ureditve prostovoljnega zavarovanja v Sloveniji. Pravim samo, da ji ne morete nasprotovati na podlagi lažne resnice, da »nevarno« spodjeda solidarnost in pravičnost! Sedanja ureditev je neustrezna zaradi drugih razlogov. Predvsem zaradi zavarovanja doplačil, ki tako ne morejo vplivati na vedenje porabnikov zdravstvenih storitev, in zaradi pasivne vloge zavarovalnic. Najbolj pa zato, ker v okviru obveznega zavarovanja finančne omejitve niso vodile v »čiščenje« košarice zdravstvenih dobrin in prilagoditev njene strukture. Preprosteje je bilo pač povečati obseg doplačil. Tu pa se je verjetno rodil mit-resnica, da je treba oznanjati solidarnost. Dovoj je, da se pri tem vprašamo, kaj je vzrok in kaj posledica, preden se lotimo reforme. Prav je torej, da v luči prihajajočih volitev izpostavljamo potrebe po reformi sistema zdravstvenega zavarovanja. Lahko nas skrbijo izgube bolnišnic, lahko prižigamo rdeče luči ob čakalnih dobah, a nesolidarno slovensko zdravstvo ni povzročitelj vseh težav, ki smo jim priča. V duhu z dokazi podprtega odločanja bo torej treba identificirati in nato sprejeti glavne razloge za slabosti slovenskega zdravstva, sicer bomo gasili požare tam, kjer jih ni. Tla pa nam bo spodnašalo daleč stran od nadzornih točk. V duhu poresničnosti bodo navidezno prave rešitve v resnici kot mutirane bakterije in zdravstvo bo potiho bolehalo dalje.

 

* Avtorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani poučuje in raziskuje na področju ekonomike zdravstva.

Več iz te teme:

Več iz rubrike