Slovensko korporativno upravljanje se spreminja v korporativno zapravljanje

Korporativno zapravljanje Slovenije (2. del).
Fotografija: Korporativno upravljanje podjetij v državni lasti v Sloveniji krepko zaostaja za globalnimi trendi. FOTO: Dragon Images / Shutterstock
Odpri galerijo
Korporativno upravljanje podjetij v državni lasti v Sloveniji krepko zaostaja za globalnimi trendi. FOTO: Dragon Images / Shutterstock

Korporativno zapravljanje Slovenije sem naslovil svoje prispevke, saj ne morem mimo dejstva, da zapravljamo priložnosti, česar posledice bodo nosile generacije.
 
Če sem v prvem (tukaj) osredotočil na širši družbeni izziv povezan z nerazumevanjem meritokracije, se mi zdi prav, da se v tem razmisleku osredotočimo na korporativno upravljanje Slovenije.
 
Korporativno upravljanje podjetij v državni lasti v Sloveniji krepko zaostaja za globalnimi trendi, podjetja v državni lasti pa moramo iz pasivnih, neambicioznih in lokalnih igralcev spremeniti v generatorja ustvarjanja nove vrednosti na globalnem trgu.
 
Trdno verjamem, da moramo v upravljanje in nadzor delovanja gospodarskih družb pripeljati meritokracijo, odgovornost in strokovnost. Vse našteto na temelju globalne širine razmišljanja odgovornih.


Korporativno upravljanje v Sloveniji moramo približati najboljšim na svetu, ki so po velikosti, vsaj približno primerljivi z nami. Za zgled naj nam bodo Singapur, Norveška, Nova Zelandija in Hong Kong. Premik lahko dosežemo le, če bomo sledili načelu meritokracije, kar je pred leti odlično izpostavil eden vodilnih reformatorjev svetovnega korporativnega upravljanja Sir Derek Higgs, ko je poudaril »Corporate Governance is relentless meritocracy«.
 
Globalno razmišljanje in delovanje me sili v iskanje najboljšega, tudi zato verjamem, da mora slovensko korporativno upravljanje internacionalizirati standard, prakse, delovanje, ambicije in kadrovanje.
 
Dva od najmočnejsih globalnih trendov pri imenovanju novih članov nadzornih svetov sta: imenovanje mlajših kandidatov in njihova digitalna »pismenost«. Pandemija bo oba trenda le se pospešila. Svežina in različnost pogledov sta nujni za kakovost sprejemanja strateških poslovnih odločitev. Danes, v času četrte industrijske revolucije in na prelomu globalnih trendov, kot smo jih poznali bolj, kot kdajkoli prej.
 
S svojim angažmajem želim prispevati k boljšemu okolju za uspešno delovanje gospodarskih družb, torej k bistvenemu pogoju za ekonomsko konkurenčnost Slovenije in tako vplivati na celosten razvoj države, ustvarjanje nove vrednost in nenazadnje, povečevanje kvalitete sobivanja vseh državljanov.


Pred več kot desetimi leti sem ob sodelovanju z OECD vodil slovenski projekt prevoda in izdaje dveh temeljnih del za upravljanje podjetij: Smernice OECD za korporativno upravljanje družb v državni lasti in Načela korporativnega upravljanja OECD.
 
Načela korporativnega upravljanja OECD. FOTO: MAVRIC PIVK / DELO
Načela korporativnega upravljanja OECD. FOTO: MAVRIC PIVK / DELO
Ena mojih ključnih referenc na področju modernega, predvsem zelo učinkovitega korporativnega upravljanja, je več kot petletno delovanje v največjem globalnem uspehu slovenskih korenin, družbi Outfit7. Začel sem kot pogodbenik, ki je s svojim znanjem in trdim delom dokazal, da lahko prevzme najbolj odgovorna mesta, sodeloval sem pri miljardni akviziciji in po njej, na željo novega lastnika, postal predsednik upravnega odbora.
 
Pričujoči uspehi v praksi dokazujejo štiri temeljne dimenzije, ki jim mora slediti učinkovito korporativno upravljanje:
  1. Dogovoriti smer razvoja z jasno vizijo, poslanstvom in željeno organizacijsko kulturo;
  2. pripraviti in sprejeti ambiciozno strategijo , ki temelji na realnih predpostavkah in človeskem kapitalu;
  3. vzpostaviti natančen nadzor nad poslovanjem, ki ne pozna izjem (»svetih krav«) in
  4. prevzeti dosledno odgovornost za ustvarjanje rezultatov.
Moje življenje je vpeto v mednarodno okolje, prepotoval sem pol sveta. Ponosen sem na moje delovanje v Trilaterali, kjer sem bil prvi Rockefeller Fellow, pred mesecem pa sem postal eden najmlajših polnopravnih članov te ugledne organizacije.
 
Pandemija je velik izziv, hkrati pa predstavlja tudi strašansko priložnost, ki jo je potrebno izkoristiti. Tektonski premiki, ki so pred nami terjajo najboljše, najbolj razgledane in tiste, ki s svojimi povezavami lahko prispevajo največ. Kako pomembno je biti pri izvoru najrazličnejših informacij nam bo kmalu postalo jasno, ko bomo v svetu začeli oblikovati nove paradigme globalne ekonomije. Temeljno vprašanje vsake države bo – kako zgodaj bo razumela te premike in ali bo pristala v klubu snovalcev novih priložnosti in žela globalne uspehe ali bo počasna sledilka, ki bo od svetovne pogače pobirala le drobtine.


Spoštovani, to, kako dobro bomo upravljali podjetja, bo najbolj zaznamovalo našo prihodnost, to bo dajalo odgovore, če bomo imeli pokojnine, nove bolnice in manj socialno šibkih. Politiki, lahko govorijo o demografskih skladih, lahko prepričujejo, da jim je za prihodnost mar. Kruta resnica pa je, da pri korporativnem upravljanju štejejo zgolj in le rezultati. Ti jih očitno ne prepričajo, saj korporativna upravljanja prepogosto zaupamo ljudem, ki nimajo referenc, spadajo pa med poslušne navodilom in apetitom političnih strank, tu in tam morajo sponzorsko podpreti koga, zaposliti kakšnega bratranca ali nečaka in s tem  slovensko korporativno upravljanje spreminjamo v korporativno zapravljanje Slovenije.
 
In da ne bo pomote. Tu se slovenska politika ne loči na desne in leve. Vsak dan smo lahko priča temu, da so na koncu prav vsi isti. In to poganja strah v žile tistim, ki nam ni vseeno za prihodnost.
 
 
 
 
 
 
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: