Slovenija kot Menorca ali Benetke

»Strah nas je terorističnih napadov; pri vas se počutimo varne,« povedo. Niso edini. To se kaže tudi v rekordnih dosežkih slovenskih turističnih podjetij. Za skoraj deset odstotkov se je od leta 2015 povečalo število turistov pri nas, število prenočitev pa za 7,6 odstotka na 10,77 milijona. Številke so lepe, obeti in apetiti tudi.

Politika (končno) v turizmu prepoznava potencial za panožnega paradnega konja, a v letu, ki ga je generalna skupščina Združenih narodov izbrala za mednarodno leto trajnostnega turizma za razvoj, se sprašujem, v katero smer bomo znali in zmogli popeljati našo turistično ponudbo. V množično ali butično? Bo Slovenija »Zara« ali »Prada«? Svetovna turistična organizacija svari, da konstantna rast v turizmu zahteva pozornost zdaj!, saj ima ta panoga velikanske negativne vplive na okolje, ki se jih morda niti (še) ne zavedamo. Nekateri.

No, denimo na možnost uničenja naravne kulturne dediščine, ekološkega razkroja ali pretirane porabe pitne vode in zemlje zaradi gradnje velikanskih hotelskih kompleksov ali zabaviščnih parkov so bili že pred več kot dvajsetimi leti zelo pozorni na balearskem otoku, Menorci. Ta slovi kot eden najbolj naravno ohranjenih sredozemskih otokov, tudi ali predvsem zaradi skrbno načrtovanega trajnega razvoja turizma, kamor sodi omejitev ne le gradnje počitniških objektov, temveč tudi omejitev števila turistov. Tam ljudje radi in lepo živijo; tudi selitev mladih je le redek pojav. Sliši se dobro, mar ne?

Zato v razmislek, dokler je še čas. Mar ne bi bilo lepše in za vse nas tu živeče bolj modro, da bi turizem razvijali v smeri butične destinacije, kot pa da bi dopustili, da bi Slovenija postala »nove Benetke«, ki se pod težo nepreglednih trum turistov pogrezajo same vase? Danes še lahko izbiramo, jutri morda ne več.