Shizofrena Slovenija

Tako se sliši glas iz Nemčije. Na Kitajskem nas vidijo drugače: dekan kitajske šole za menedžment Xiaobo Wu je dejal, da »je Slovenija majhen dragulj, ki ima velik potencial ne le zaradi odlične geostrateške lege, ampak tudi zaradi odličnih podjetnikov, kar bi na Kitajskem gotovo znali zelo dobro izkoristiti in unovčiti«. Kaj je torej prava resnica o naši domovini? Ne vem, a gotovo je naša družba shizofrena in v svojih dejanjih zelo nekonsistentna.

Denimo, ob vseh velikanskih strukturnih in sistemskih težavah so poslanci iz SMC na dnevni red političnega diskurza spet uvrstili predlog spremembe zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Če se spomnimo Zujfa pred leti, je bil 2. januar ukinjen kot praznik. In to čeprav ni bilo popolnoma jasno, kakšen je pravi namen in koliko bomo zato privarčevali (okej, denimo na GZS so dejali, da bomo s tem povečali produktivnost, zmanjšali proračunske stroške in stroške delodajalcev ter da bomo dosegli višji BDP).

A vendarle: spomnim se, da je bila takrat glavni argument za ukinitev prazničnega dne ugotovitev, da v večini evropskih držav 2. januar ni dela prost dan. A tako? Kako zanimivo. In kako shizofreno. Po eni strani, seveda ko nam to ustreza, kimamo Bruslju in brez prave kritične distance sprejemamo vse, kar nam vrže v naročje. Po drugi strani pa, ko nam usmeritve Bruslja ne dišijo najbolje, uporniško zagovarjamo, da mora Slovenija delovati zunaj bruseljskih okvirov. Slovenija je posebna. Ima svoj slog. Pa je ta dober? Pa saj, menda ne verjamete, da je kleč v 2. januarju, mar ne?! Mirno lahko rečem, da je to tipični populizem, pravo slepilo za množice in odlična metla za pometanje resnih težav pod preprogo. Kajti, če sodim po sebi, si Slovenci želimo predvsem urejen zdravstveni sistem in še kaj drugega, in to na praznični ali nepraznični 2. januar. Pa me popravite, če se motim.