Romina Kavčič: Kdor spi, se ne premika, kdor ne riskira, ne profitira

Za njih je to kot skok s padalom iz letala. A razmere nas v skok večkrat prisilijo. Kako preveriti, ali je padalo brezhibno in kako daleč lahko z njim poletimo?

Vsi poznamo operacijski sistem windows. Dolga leta »oken« niso prevetrili. Potem se je prikazal Apple s popolnoma drugačnim sistemom in dizajnom ter premagal konkurenco. Jabolko ni poletelo v stratosfero samo zaradi lepega dizajna, ampak zato, ker Steve Jobs ni poznal besede »ne«. Si je svet želel pametnih telefonov? Kako le, saj nismo vedeli, da takšna napravica lahko nastane. Prva generacija telefonov iphone pa je za vedno spremenila način komuniciranja. A začetnica prenosnih telefonov je Motorola, ki se je predolgo zanašala na svojo številko ena na trgu. Imuniteta pred napadi konkurence v poslovanju ne obstaja. Ko poslujemo, nas za vogalom čaka več vrst tveganj. Teoretično ločujemo kreditno, tržno, operativno, likvidnostno in strateško. Preden zaidemo v podrobnosti, razdelajmo, zakaj je tveganje pri poslovanju zaželeno, če ne celo nujno.

Z eksperimenti boste motivirali svojo ekipo za generiranje še bolj inovativnih idej, še posebno če lahko postanejo odgovorni za izpeljavo svojih projektov do končne izvedbe.

Potrošniki so postali razvajeni. Dizajnersko privlačne in uporabne izdelke pričakujemo na vsakem koraku. Poslušni so tudi investitorji, ki ogromno denarja vržejo prav v drugačnost. Podjetje hitro potone v pozabo, če vsaj nekaj procentov možganov delovne sile ne namenja inovacijam. Pričakovanja obeh strani so velika, pritisk in želja po preživetju tudi.

Hakeljc je to, da novo idejo prevečkrat implementiramo na široko, potem pa se izkaže, da ni zanimanja pri kupcih. Čas in denar smo izgubili; živijo, začetek. Pravo vprašanje je torej – kako podjetje lahko inovira, a kljub vsemu poskrbi za zmanjšanje tveganja? Kdaj je prav, da se odločimo za tveganje? Glava nas sili v delo po ustaljenih vzorcih, čeprav se zavedamo, da bomo prodali manj. Ni strategije, ki bi nam že v startu dišala po uspehu, zato je včasih že preprosta odločitev o barvi logotipa tako težka. Če nočete preštevati marž s povečevalnim steklom, potem morate razmišljati zunaj ustaljenih vzorcev. Saj veste, kako gre rek »Blaznost je vedno znova in znova ponavljati isto stvar in pričakovati drugačne rezultate«.

Pot naprej si lahko olajšamo z eksperimentiranjem in inovacijami. Inovacija ni nič drugega kot izum in implementacija. Eksperiment pa je proces, s katerim ugotavljamo, katere hipoteze in inovativni produkti delujejo in so sprejeti pri kupcih. Če ideja ni sprejeta pri kupcih, se vrnemo na tablo, jo spremenimo, dodelamo in ponovno testiramo. To počnemo, dokler naša žarnica ne zasveti.
Inoviranje lahko apliciramo tudi na marketing in na vse preostale faze poslovanja, produkta in servisa. Marketing je posebna zgodba, saj se morajo stvari zgoditi hitreje. Trg nam ne da priložnosti enoletnega testiranja hipotez, saj so nam pri prodaji šteti dnevi. Vprašajte se, kolikokrat ste že spremenili ceno svojih produktov, marketinško strategijo, logiko popustov v zadnjem letu? Koliko sredstev ste medtem izgubili? Koliko denarja ste vložili v izboljšave procesov? Mogoče prevečkrat brez premisleka, mogoče na to niti niste pomislili. Vredno je omeniti, da marketinški eksperiment ni rešitev za vaše marketinške probleme. Vloga eksperimenta je ustvariti vpogled med akcijo in rezultatom.

Vpeljava kulture eksperimentiranja nam obenem omogoča odločitve na podlagi dejstev, ne instinktu. Z eksperimentiranjem boste motivirali svojo ekipo za generiranje še bolj inovativnih idej, še posebno če lahko postanejo odgovorni za izpeljavo svojih projektov do končne izvedbe. Prav tako gre za način povezovanja z uporabniki. Če nam jih uspe doseči, bomo posegali po zvezdah, čeprav je naš produkt med dražjimi. Nasvet ne drži za prodajo banan po ceni pljučne pečenke.
Ne glede na vrsto tveganja, efektivne strategije ne bodo nikoli rezultat božanja magične svetilke. Kdor spi, se ne premika. Kdor ne riskira, ne profitira.

---------------
*Avtorica je kreativka, dizajnerka in embeajevka ter avtorica bloga Romina.