Romina Kavčič: Iskanje sreče, uspeha, varnosti ...

Večkrat se vprašam, kako varnost vpliva na naše življenjske odločitve. Večkrat gremo po poti, ki je znana in obeta manj presenečenj. Logično izbiramo bitke, ki jih bomo zlahka premagali. Območje udobja nam ne dela usluge, ko iščemo svojo piko na i, saj nas sili v statičnost. Vsak s ciljem v glavi hodi po poti in po svojih zmožnostih čez rob. A v naših sanjah so cilji visoki. Do tridesetega leta postati milijonar, imeti stanovanje in vsaj apartma na morju. Vse to s štiriurnim delavnikom in možnostjo potovanja po svetu. Google nam je ponudil čudovito možnost za instant rezultate in to radi prenašamo tudi v realno okolje. Novodobni paketi, ki se prodajajo na vse možne načine, so v sedmih minutah na dan do popolne zadnjice, v treh minutah do zen stanja in poživila v vseh oblikah.
A kako zares do udobja? Vztrajanje v neprekinjenosti sreče nas žene v stalno iskanje novih impulzov. Splošni repertoar je znan – prebiranje prodajnih uspešnic, podcasti s hashtagom #uspešnost, sledenje ljudem, ki imajo za seboj že nekaj uspešnih zgodb. V resnici pa je z recepti za uspešnost tako kot s čokolado. Lahko poznamo vse sestavine, a šele ko jo damo v usta, začutimo, ali nam zaigrajo vse brbončice ali jo bomo izpljunili. Če uspešen podjetnik vstaja ob peti uri, najprej poje pršut in trguje zunaj retrogradnega merkurja, to gotovo ne bo ustrezalo tudi nam. Najti moramo svojo mešanico sestavin, ki se ne prodaja nikjer. Naša temeljna naloga je najti svoj smisel ustvarjanja in bivanja in ta definitivno ni denar. Hlapi pohlepa te res enkrat pripeljejo na Maldive, a praznost ti daje hujši občutek, kot da orješ sredi njive.

Pexels

Pri iskanju nas vedno moti hrup okolice in razkrižja, ki nas vabijo v svoje smeri in meglijo fokus. Ravno zato so nam bliže tarnanje in tangente po robu brezdelja. Motivacija se najde, a je trenutna. Učinek prehitro mine. Notranja motivacija pa zahteva več brskanja po svojih temeljih in ravno to je najtežje. Uspešen načrt življenja se ne prodaja v paketkih kot tablete za hujšanje.
Dejstvo je, da na osebnostni razvoj vplivajo doba, dednost in okolje. Mnogim življenje ne teče naravno lahko, a od vseh nas terja življenjsko vzdržljivost. Vsi se ne rodimo v produktivnem okolju, zato potrebujemo več moči za izvijanje iz cikla. Vendar ne smemo dovoliti, da nas kovček osebne prtljage vleče nazaj. Stalno cmereča ne morem pričakovati, da bo moja poslovna pot cvetoča. Tudi ko nas obkrožajo ovce, je težko biti volk, ker se nas vsi bojijo. Samo da odpremo usta, se razbežijo, ker nas ne razumejo. Zato moramo najti svojo čredo volkov, ki bo z nami tulila v luno. Tolpa enako mislečih ustvarja harmonijo, s sodelovanjem premika meje in navdihne druge.
Brezplodno obdobje pride skupaj z nevihtami in takrat bo vztrajnost na preizkušnji. Strah vzbujajoče se je sprehajati v temi, a sekanje ovinkov ni prav nič bolj produktivno. Vedno v nekaj treščiš in pristaneš par korakov nazaj. Ciljev se ne da dosegati z levo roko. Niti samo z desno ne. Razen če je cilj kava na poti. Zato je priporočljivo iti počasi, v svojem ritmu, za svojim smislom.
Svet je danes drugačen, kot je bil včeraj. Vrti se hitreje in od nas zahteva več moči, da ga ustavimo in zase ukrademo nekaj trenutkov. Pred nami leži dolga cesta, kjer dnevno ustvarjamo odprt prostor, kjer se bomo počutili varno. Bi lahko rekli, da je varnost pot najlepših razgledov, brez izgredov? Včasih, verjetno. A kako bi se statični premikali in odkrivali svet?



*Avtorica je kreativka, dizajnerka in embeajevka ter avtorica bloga Romina.