Web 2.0 ali web3?

Med bralci je verjetno kar nekaj takih, ki se spominjajo začetkov računalništva in spleta. Ker sem relativno mlad, nimam posebnih izkušenj z operacijskimi sistemi brez grafičnega uporabniškega vmesnika ali dial-up internetom. Spominjam pa se časa pred socialnimi omrežji.

Leta 2006 je do domače hiše prvič prišel širokopasovni internet. Posledično so se mi takrat, nekaj mesecev pred 12. letom, odprla vrata v čisto nov svet. Imel sem dostop do skoraj neomejenega števila informacij in vsebin; do glasbe, celovečernih filmov, videoiger, stripov. Domet je bil veliko daljši od šolskega igrišča in interaktivnost veliko večja kot pri televiziji. Informacije oziroma vsebine so mi prvič postale dostopne kadarkoli in (skoraj) kjerkoli.

Dr. Strangelove ali kako sem se naučil vzljubiti kapital

Najbolj v spominu so mi ostali internetni forumi in spletne klepetalnice, kjer so si uporabniki izmenjevali mnenja in priporočila. Seveda je občasno vse skupaj degeneriralo v prepire, ampak v povprečju se mi zdi, da je bilo ozračje le manj elektrificirano in spolitizirano od današnjega.

Okoli leta 2008 oziroma 2009 so socialna omrežja (najprej MySpace, kasneje Facebook) postajala vse bolj popularna tudi v Sloveniji ter posledično prvič res priklopila bolj razširjeno družbo (tako mlajše kot tudi tiste malo starejše državljane) na današnji digitalni ekosistem. Razlika med socialnimi omrežji in »prvotnim« internetom je tičala v dejstvu, da so se uporabniki prvič odpovedali svoji zasebnosti. Pred Facebookom sta bila koncepta spletne identitete in javnega življenja ločeni, kar je omogočalo veliko eksperimentiranja in eskapizma.

Foto: Jon Nazca/Reuters

Pred adventom socialnih omrežij je bil internet relativno »statičen«. Uporabniki so prebrali podatke drugih, če pa so želeli sami predstaviti svoja mnenja in ideje, pa so morali izdelati lastne spletne strani, kar pa je zahtevalo nekaj tehničnega znanja. S pojavom socialnih omrežij se je situacija obrnila na glavo. Uporabniki so spodbujeni, da objavijo nove vsebine, saj se to sklada s poslovnim modelom teh družb. Te vsebine, ki so lahko tudi osebne narave, so monetizirane s strani spletnih velikanov. Da je to sploh mogoče, morajo te družbe ustvariti ekosistem, kjer je izdelava (in objava) takšne vsebine poenostavljena tako, da lahko tudi širša družba sodeluje v tem procesu.

Uporabniška filozofija interneta se je torej popolnoma spremenila iz sistema, v sklopu katerega povprečen uporabnik primarno prebavlja informacije, do sistema, kjer ta sodeluje pri njihovi izdelavi. Zaradi te spremembe paradigme imenujejo nekateri akademiki to obdobje interneta Web 2.0. Sicer pa se je istočasno razvijala drugačna internetna kultura.

Babica gre na jug v električnem avtomobilu

V prvi polovici 90. let se je začelo preko spleta razvijati gibanje 'cypherpunk', pri čemer so se zainteresirani uporabniki pogovarjali o vprašanjih zasebnosti v tehnološko razviti družbi. Bolj specifično so se uporabniki pogovarjali o uporabi moderne kriptografije za zagotovitev zasebnosti državljanov. Ni bilo dovolj, da država zagotovi zasebnost uporabnikov z ureditvijo določenih zakonov. Zasebnost je ugotovljena le z uporabo napredne matematike, ki vsekakor ni nadzorovana s strani vlad ali korporacij.

Med aktivnimi člani gibanja cypherpunk lahko navedemo žvižgača Juliana Assanga, akademika Stevena Bellovina ter pionirja kriptovalut Hala Finneya. Prav ideje kriptografije kot centra razvoja spleta pa postajajo vse bolj popularne z razvojem tehnologij, kot je blockchain. Ta nova sprememba paradigme bi lahko privedla do novega, bolj decentraliziranega interneta, oziroma t. i. koncepta Web 3.0 (ali web3). Dvoboj med decentralizacijo in tehnološkimi velikani bo ključnega pomena za razvoj spleta in posledično naše prihodnosti. Cypherpunkov bitcoin proti Facebookovem metaversu. Ali skupaj z združenimi močmi.

Vir: Google Trends

*Avtor: Erik Scheriani, analitik, Triglav Skladi