Različnost

Podatki iz vse Evrope, kot piše kolegica Simona Drevenšek, kažejo na razširjenost žensk tudi v sektorjih dela in oskrbe na domu ter njihove posebne ranljivosti za izkoriščanje, če njihov delovni status ni primerno urejen.
Medtem ko ženske prevzemajo enega najzahtevnejših in najbolj obremenjujočih poklicev, pa moški vodijo četrto industrijsko revolucijo, pri čemur ne poskrbijo niti recimo za to, da bi avtomobile, ki jih snujejo, naredili enako varne za moške kot za ženske, ki si po telesnih značilnostih pač niso enaki. Primerov, ko družba – osebno verjamem, da nezavedno – ženske spravlja v slabši, celo življenjsko ogrožajoč položaj, je nešteto.

Medicinske raziskave in testi zdravil se do preloma tisočletja skoraj nikoli niso opravljali na ženskah ali samicah živali, pa čeprav imajo te popolnoma drugačno hormonsko in celično sestavo. Šele zadnje desetletje se približno ena tretjina študij opravi tudi na drugem spolu. Kakšne so posledice za ženske, ki prejemajo zdravila in terapije, narejene za moške, verjetno nikoli ne bo znano. Vemo pa, da za alzheimerjevo in kardiovaskularnimi boleznimi zboli neprimerno večje število žensk kot moških. Ženske so leta 2013 vodile le 19 odstotkov bolnišnic in le štiri odstotke zasebnih raziskovalnih ustanov. Danes jih verjetno še manj. Delež žensk na najvišjih položajih je v zadnjih dveh letih močno padel. Na lestvici najuspešnejših globalnih podjetij Fortune 500 se je delež izvršnih direktoric lansko leto zmanjšal za 25 odstotkov. Leta 2018 se je položaj žensk po podatkih Svetovnega ekonomskega foruma izboljšal zgolj za 0,03 odstotka, organizacija pa je opozorila, da bomo za doseganje enakopravnosti med spoloma potrebovali več kot 100 let.
Morda bi tokrat v debatah ob dnevu žena lahko poskusili z definiranjem razlik in njihovim upoštevanjem?