Razburkani časi zahtevajo močne ljudi

Izjemno uspešni ameriški pisatelj G. Michael Hopf je zelo zanimiv, poseben človek. Nekdanji telesni stražar savdske kraljeve družine, zdaj pa zelo uspešen podjetnik je tudi nadarjen mislec. Nedavno je izjavil, da težki časi ustvarijo močne ljudi, ti močni ljudje potem ustvarijo dobre čase, medtem ko dobri časi ustvarijo šibke ljudi in ti šibki ljudje znova ustvarijo slabe čase.

Če se osredotočim le na novejšo zgodovino, je ta postregla z mnogo, mnogo težjimi časi, kot so ti, v katerih živimo danes. A če nanje gledamo iz zornega kota precej razvajene in pomehkužene generacije, je zanjo aktualni problem, ki ga je prinesel koronavirus, očitno takih razsežnosti, da je v temeljih zamajal njihova življenja, njihove dnevne rutine in navade.

Nekateri se kar ne morejo sprijazniti, da ne morejo več vsak dan kupovati po trgovinah, kot jih je volja, in še huje – da morajo zdaj večino časa preživeti s tistimi, s katerimi bi že tako ali tako morali preživeti največ časa – namreč s svojimi družinami. V tem smislu bo »koronakriza« razgalila marsikateri gnil, površinski in zlagan odnos. Ko je bo enkrat konec, lahko pričakujemo številne konflikte in razveze.

Od tistih, ki so v družbi odgovorni za ukrepanje v kriznih situacijah, pa zdaj pričakujemo, da bodo delovali kot umirjene, a odločne avtoritete. V tem smislu je bila ena najboljših potez, ki jo je povlekla nova vlada Janeza Janše, imenovanje prekaljenega kriznega menedžerja Jelka Kacina za uradnega govorca kriznega štaba.

Vsak, ki pozna osnovne zakonitosti kriznega menedžmenta, ve, da je njegovo prvo in najpomembnejše pravilo strogo osredotočanje na dejstva in dosledno izločanje vsega paničnega in iracionalnega balasta, ki spremlja vsak izredni dogodek. Njegovo drugo pravilo je ustvarjanje mirnega, konstruktivnega in optimističnega ozračja med ljudmi – a s pomembnim dodatkom, da se ljudem ne laže in da se jih stalno opozarja na resnost situacije, kar Kacin sicer odlično počne.

Obnašanje ljudskih množic v kriznih trenutkih je že zelo dobro raziskano. Spominja na sindrom napadenega mravljišča. Ko se mravlje soočijo z nepričakovano nevarnostjo, se brezglavo razpršijo na vse strani v boju za preživetje. Ljudske množice se obnašajo podobno, le da se brezglavi beg kaže malo drugače: bodisi v obliki številnih iracionalnih strahov bodisi v obliki bega od realnosti, življenja v domišljijskem svetu in podcenjevanja nevarnosti.



Toda ljudske množice so take od nekdaj bile in bodo take tudi v prihodnje. Za čredo je namreč značilno, da ne zna in ne zmore nadzirati stresnih impulzov, ki prihajajo iz okolice. Čreda ne obvladuje strahu, ampak strah obvladuje njo – zato je nagnjena k neumnim reakcijam in povzročanju škode.

Reakcije črede so zato običajno nevarnejše, kot je nevarnost sama. In zato tudi zahtevajo učinkovit sistem omejevanja škode, »damage containment«. Strah pred nevarnostjo je sicer hujši od nevarnosti same. Najbolj nevarno pa je pestovanje strahu.
A tudi ignoriranje strahu oziroma podcenjevanje nevarnosti. Navkljub številnim opozorilom oblasti, medijev, kriznega štaba, znanstvenikov, zdravnikov in drugih lahko na številnih javnih mestih še vedno opazujemo, kako se ljudje družijo, objemajo, dihajo drug v drugega, se odkašljujejo.

Zato je ost moje kritike tokrat jasno usmerjena tako zoper tiste, ki s pretirano paničnimi reakcijami in senzacionalističnimi informacijami vnašajo nepotreben nemir med ljudi (denimo nekateri rumeni mediji), kot zoper tiste, ki se ne zavedajo resnosti in razsežnosti krize ali pa se preprosto obnašajo neodgovorno in s tem povečujejo možnosti, da se bo tudi v Sloveniji ponovil tragični italijanski scenarij.

To niso le številni nepoučeni posamezniki, ki se požvižgajo na vladne ukrepe, ampak tudi nekateri podjetniki, trgovci, obrtniki, gostinci, ki v lovu za dobičkom še vedno delujejo, to so tudi nekateri zdravniki, ki se vehementno sprehajajo po bolnišnicah in zdravstvenih domovih brez zaščitne maske (čeprav razpolagajo z njimi), tu so nekatere turistične agencije, ki namesto da bi začasno zaprle vrata, še vedno vodijo turiste po svetu, da sploh ne omenjam različnih bleferjev, ki v teh težkih časih ljudem prodajajo »lažno varnost«, denimo strokovno popolnoma neutemeljene meritve imunskega sistema za slabih 40 evrov, in podobno.

Razburkani časi zahtevajo, da vajeti v roke prevzamejo močni ljudje. Razburkani časi prav tako razkrijejo resnični značaj in mentalno trdnost človeka. Zdaj bodo padale maske. Pokazalo se bo, kdo je zares pravi, kdo je plemenit, kdo je »survivor« in kdo slabič, reva, blefer, tak, ki so ga v normalnih časih polna usta, v kriznih časih pa mrkne.

Močni ljudje znajo v krizi delovati razumsko in osredotočeno. Vedo, česa se ne smejo bati!

* Avtor je direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo.