Ranljivi smo. Vsi!

Bolj ko jo poslušam, bolj mi gre na jok, je dejal eden od udeležencev predavanja, ki ga je vodila kibernetska strokovnjakinja Paula Januszkiewicz na Microsoftovi NT konferenci v Portorožu. Udarilo ga je spoznanje, da je vstop v vsak, tudi njegov, podjetniški sistem za hekerje »mala malica«. No, v resnici ga je dotolklo spoznanje, da smo hudičevo ranljivi. Vsi!
Fotografija: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Voranc Vogel

A Januszkiewiczeva je izsiljevalski napad občutila drugače. Novinarki Piji Kapitanovič je prostodušno dejala, da jo je nedavni napad, ki je udaril tudi po novomeškem Revozu, »v resnici razveselil, češ da so taki napadi opozorilo, da je vedno nekdo tam zunaj, ki čaka na svojo priložnost in naše napake«. A vprašanje: kdo je tisti, ki preži na nas in si jemlje pravico, da kroji našo usodo s klikom ali dvema? Kot smo že pred meseci zapisali v Svetu kapitala, je to prava industrija pod vodstvom brezobzirnih kriminalcev, ki niso našli le donosne tržne niše, ampak so zakamuflirani v prave podjetnike, ki se ponašajo z naprednimi hekerskimi mrežami, katerih razvoj se napaja ne le iz žepov nezaščitenih podjetij in naivnih posameznikov, ampak pogosto tudi s proračunskimi sredstvi, namenjenimi raziskavam in razvoju.

Za posel jih ne skrbi, saj imajo ob vse večjih razsežnostih interneta ne le stvari, ampak vsega, vsak dan več »poslovnih« priložnosti. Do leta 2020 naj bi bilo na spletu povezanih več kot 50 milijard naprav, pri čemer naj bi bilo kar 70 odstotkov vseh teh naprav pomanjkljivo zaščitenih. Se sliši strašljivo? Odvisno. Krizo vedno razumem kot priložnost, vprašanje pa je, ali so krizno situacijo tako razumeli tudi finančni ministri skupine G7, ki so na srečanju v Italiji ob spoznanju, da kibernetski incidenti zelo škodujejo našim gospodarstvom, govorili o možnih rešitveh.

Spletni vdori bodo v prihodnjem desetletju menda povzročili 2000 milijard evrov škode.

Kajti, če so modro povezali naslednja dejstva, to je da: prvič, ni le zadnji WannaCry povzročil škode, ampak so v zadnjih dveh letih spletni vdori povzročili že za več kot 500 milijard evrov škode, v prihodnjem desetletju pa naj bi ta znesek presegel 2000 milijard; drugič, vsako peto evropsko podjetje je že bilo tarča hekerjev, in to vedno zaradi pomanjkljivih varnostnih orodij in, tretjič, informacijska varnost je najhitreje rastoči segment IKT-panoge, potem gotovo ne bomo več preštevali žrtev napadov, ampak bomo odpirali delovna mesta in izobraževali mlade ... v pravo smer! Mimogrede: specializirani strokovnjaki na področju spletne varnosti so v ZDA dvajsetkrat bolj iskani kot druge zaposlitve. 

Več iz rubrike