Presenečenje?

Zadnje dni pred volitvami je bila verjetnost za zmago republikanskega kandidata okoli 30 odstotkov. Zgodilo se je presenečenje, lahko rečemo tudi Brexit 2.0, in Donald Trump je suvereno zmagal. Poleg relativno lahke zmage z elektorskimi glasovi je po dosedanjih podatkih pobral tudi absolutno večino glasov, a štetje glasov v času pisanja še ni končano v vseh državah. Republikanci so nekoliko bolj pričakovano slavili tudi z večino v senatu in predstavniškem domu. Naslednja 4 leta bo v ZDA prevladovala konzervativna politika oziroma politika Donalda Trumpa. Nasprotniki se še vedno sprašujejo, kako je to mogoče. Ali ni bil vse skupaj samo resničnostni šov?

Dejstvo je, da je bila predvolilna kampanja zelo umazana. Polno je bilo nizkih udarcev, soočenja pa so bila zelo ostra. Boj se je bil tudi pri zbiranju denarnih sredstev. Hillary je po podatkih Bloomberga zbrala preko milijardo dolarjev, Trump pa polovico manj. Bogatejši sloj oziroma centri mest so podprli demokratsko kandidatko. Takoj, ko se premaknemo iz središča mest, pa je slika popolnoma rdeča. Tokrat denar ni zmagal, višja denarna sredstva namenjena za oglaševanje, pa volivcev niso prepričala. Srednji sloj je izrazil svojo voljo in nestrinjanje z aktualno politiko je prevladalo. Dovolj imajo stagnacije plač in realne stagnacije življenjskega standarda. Bogatejši so od krize postali še bogatejši, srednji sloj, ki je doživel odpuščanja, pa živi vedno slabše.

Ali ni bil vse skupaj samo resničnostni šov?

Bolj kot to, da bi glasovali za Donalda Trumpa, so glasovali proti trenutni politiki ter izrazili željo po spremembi. Kar pa Donald Trump zagotovo je. Njegov program se diametralno razlikuje od protikandidatke. Nekako sta si bila podobna samo pri fiskalni politiki, pa še tu je Trumpov program veliko bolj agresiven. Razlikujeta pa se tako v trgovinski politiki, davčni politiki, finančni politiki, zunanji in priseljenski politiki. Te razlike so vplivale tudi na kapitalske trge. Negotovost za trge ni nikoli dobra. Trgi so tako ob objavi rezultatov močno zanihali. Ob pisanju članka je japonski indeks Nikkei zaključil dobrih pet odstotkov v minusu. Evropske borze so trgovanje po objavi začele slabe tri odstotke v minusu, vendar so se delniški tečaji nato začeli vzpenjati. Razburljivo je bilo tudi na valutnih trgih, ameriški dolar je najprej proti evru izgubil dobra dva odstotka, nato pa je izgube izničil. Še najbolj se je ošibil mehiški peso.

Trumpova predvolilna retorika je bila Mehiki izredno nenaklonjena. Tako je proti dolarju peso sprva upadel skoraj 13 odstotkov, nato pa je del izgub vseeno nadoknadil. Kapitalske trge je nekoliko pomiril tudi prvi Trumpov govor, ki je šel v smeri, da je bilo veliko izrečenega v predvolilni kampanji samo predvolilna retorika. Vseeno je pričakovati, da bo nekoliko višja nihajnost še nekaj časa prisotna. Pojavlja se tudi vprašanje, kako se bo, glede na rezultate, decembra odločil FED. Vseeno pa so določene panoge z zmago Trumpa ponovno postale zanimive. V prvi vrsti lahko omenimo infrastrukturne delnice ter tudi zdravstveni sektor. Če je infrastruktura bolj tek na dolge proge, pa so farmacevtska podjetja takoj po zmagi začela pridobivati na vrednosti. Hillary je bila v svojih izjavah namreč izredno kritična do cen zdravil in storitev.

Na kratki rok smo z zmago Trumpa dobili višjo nihajnost na trgih, na nekoliko daljši rok pa je zelo težko oceniti, kateri kandidat bi bil boljši. Tudi če pogledamo pretekle kandidate ter njihov vpliv na borzne indekse, pridemo do zaključka, da sam predsednik na daljši rok nima tolikšnega vpliva na borzne indekse kot drugi faktorji. Pomembni so predvsem poslovni cikel, obrestna mera ter dobički podjetij. V zgodovini smo po volitvah v naslednjem letu imeli tako padce kot rasti pri obeh političnih opcijah. Za povprečnega dolgoročnega vlagatelja so kratkoročne nihajnosti pričakovane. Treba je slediti svojemu načrtu, ki deluje, in nihajnost izkoristiti v svoj prid.

David Zorman, upravitelj iz družbe KD Skladi