Pozor, označiti kot: poslovna skrivnost

Maša Pleško
Foto Shutterstock

Intelektualni kapital naj bo skrbno varovan in zaščiten kot poslovna skrivnost. Zakaj? Pomislite na recept popularne pijače Coca-Cola ali razpršilo WD-40.

Podjetja, ki želijo biti tržno uspešna, morajo ne glede na to, v kateri panogi in na katerem trgu delujejo, nenehno razvijati in vlagati v svoj »know-how«, pa naj gre za inovativne metode poslovanja, razvoj izdelkov ali storitev in poslovnih modelov, strokovno znanje in izkušnje zaposlenih, tržne analize ali skrivne formule.

Pametna podjetja se ob tem zavedajo, da mora biti tak intelektualni kapital skrbno varovan in zaščiten kot poslovna skrivnost, saj lahko le kot tak podjetju prinese konkurenčno prednost.

Da slednje deluje v praksi, dokazuje ena največjih globalnih korporacij Coca-Cola, ki že več kot 100 let kot poslovno skrivnost skrbno varuje in skriva recept popularne pijače z mehurčki, prav tako ostaja formula univerzalnega razpršila WD-40, ki kraljuje med produkti svoje kategorije, nerazkrita že od leta 1953.

Institut poslovne skrivnosti ter kako poslovno skrivnost opredeliti in obvarovati pred protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem v Sloveniji ureja Zakon o poslovni skrivnosti, ki je začel veljati 20. aprila letos. Sprejet je bil na podlagi Direktive EU 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem.

Da lahko podjetje neko nerazkrito strokovno znanje, izkušnje ali poslovne informacije zaščiti kot poslovno skrivnost, mora taka informacija skladno z Zakonom o poslovni skrivnosti kumulativno izpolnjevati tri zahteve. Tako mora šteti za skrivnost (kot celota ali v sestavi njenih komponent ne sme biti splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki e običajno ukvarjajo s to vrsto informacij), imeti mora tržno vrednost, prav tako pa mora biti jasno, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, ko je predmetno informacijo označil za skrivnost. Slednje velja, če je podjetje informacijo v pisni obliki označilo kot poslovno skrivnost in o tem seznanilo vse osebe, ki imajo do nje dostop.

V borbi za tržno prevlado podjetja do dragocenih podatkov svojih konkurentov pridejo s krajo, nedovoljenim kopiranjem dokumentov ali gospodarskim vohunjenjem in drugimi nepoštenimi poslovnimi praksami. Kakšne možnosti ima na ta način oškodovano podjetje?


Identifikacija najpomembnejših zaupnih podatkov podjetja in njihova zaščita je še posebno pomembna zato, ker so podjetja zaradi uporabe storitev zunanjih izvajalcev, razvejanih dobavnih verig ter opiranja poslovanja na informacijsko tehnologijo vse bolj izpostavljena nepoštenim poslovnim praksam drugih subjektov na trgu. Nemalokrat se namreč zgodi, da v borbi za tržno prevlado podjetja do dragocenih podatkov svojih konkurentov pridejo s krajo, nedovoljenim kopiranjem dokumentov ali gospodarskim vohunjenjem in drugimi nepoštenimi poslovnimi praksami.

Če so protipravno pridobljene poslovne skrivnosti uporabljene in/ali razkrite na tak način, da jih tekmeci zlorabijo in s tem pridobijo konkurenčno prednost, ima to lahko za podjetje uničujoče posledice. Kakšne možnosti ima na ta način oškodovano podjetje?

Skladno z Zakonom o poslovni skrivnosti lahko oškodovano podjetje zoper kršilca vloži tožbo zaradi kršitve pravic, in sicer v roku treh let od dneva, ko je izvedelo za kršitev ali kršilca, ali najpozneje v roku petih let od tega, ko je nastala kršitev. V sodnem postopku lahko podjetje zahteva prepoved sedanjega in/ali prihodnjega kršenja ter prepoved proizvodnje blaga, ki je predmet kršitve in njegovega dajanja na trg.

Prav tako ima podjetje možnost zahtevati, da se vzpostavi enako stanje kot pred kršitvijo, in sicer na tak način, da se iz gospodarskih tokov odpokliče tisto blago/storitev, ki je predmet kršitve, ali da se odstrani lastnosti blaga/storitve, pridobljene s kršitvijo. Podjetje lahko zahteva tudi uničenje dokumentacije, ki vsebuje poslovno skrivnost, ali uničenje blaga, nastalega na podlagi razkrite poslovne skrivnosti.

Ker je pri večini kršitev potrebno hitro ukrepanje, je ena od možnosti tudi zahteva za izdajo začasne odredbe, s katero se lahko brez čakanja na meritorno odločitev sodišča odredi prenehanje kršenja. Nenazadnje pa ima podjetje tudi možnost zahtevati povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, Zakon o poslovni skrivnosti pa v primeru namerne kršitve ali hude malomarnosti predvideva tudi plačilo nadomestila za protipravno uporabo poslovne skrivnosti, povečano do 200 odstotkov (ne glede na to, ali je podjetje zaradi kršitve utrpelo premoženjsko škodo ali ne).

Kako lahko torej podjetje v praksi kar najbolje zaščiti svoj »know-how«?

V prvem koraku je pomembno, da podjetje najbolj dragocene informacije, razkritje katerih bi mu povzročilo škodo, v pisni obliki označi kot poslovno skrivnost in o tem vodi posebno evidenco.
V drugem koraku je za zaščito opredeljenih poslovnih skrivnosti ključna vzpostavitev učinkovite politike varovanja, s katero morajo biti seznanjeni vsi zaposleni.
V tretjem koraku pa je prav tako pomembno, da se dostop do poslovnih skrivnosti omeji na krog tistih ljudi, ki morajo biti s takimi informacijami seznanjeni zaradi opravljanja svojega dela.

Z namenom varovanja poslovne skrivnosti naj podjetja tako od svojih zaposlenih kot od poslovnih partnerjev in drugih tretjih oseb zahtevajo podpis sporazuma o nerazkrivanju informacij.

Z uporabo navedenih ukrepov bodo tveganja razkritja intelektualnega kapitala znatno manjša, posledično pa bodo lahko podjetja nemoteno vlagala v nadaljnji razvoj ter lažje obvladovala in povečevala svojo poslovno konkurenčnost.


image
Foto osebni arhiv


Maša Pleško, mag. prava
Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o.

 
Več iz rubrike