Plaha ptica

Z gospodarsko rastjo rastejo tudi lokalni in globalni zelo resni problemi. Raste prepad med bogatimi in revnimi, širi se pomanjkanje virov, raste potencial za naravne katastrofe, vojne in podobno. V takšnem trenutku, kot v članku »Rojstvo nove aristokracije« zapiše Matthew Steward, javnost prevzema tveganja, politični guruji pa sedijo za igralniško mizo. Če pade cifra, zmagajo oni, če mož, pa mi. Javnost. Morda se sliši dramatično, a v resnici šele bo(!) dramatično, če nastajajoča slovenska politična oblast ne bo poslušala, slišala in razumela glasu gospodarstva. Ta namreč poudarja, da je treba postavljene – sicer zelo plemenite – cilje uresničevati, a nujno po pametni poti in ne po poti, polni min. Cilj pač ne upravičuje sredstev, zato gospodarstveniki zmajujejo z glavo, ko berejo vsebino predlaganih vladnih ukrepov.

O ustvarjanju je zapisano bolj za okras, pravi dr. Marko Jaklič, čeprav se dobro ve, da je treba kapital najprej ustvariti, da ga je sploh mogoče deliti. Zdi se, da nastajajoča koalicija noče razumeti in sprejeti, da je tudi pri nas postal kapital plaha ptica, ki bo sploh po bridki izkušnji pred desetimi leti, deloval razumneje in bolj premišljeno ter se bo pojavljal samo tam, kjer bodo najboljši pogoji za njegovo plaho življenje.

Bliža se prva prodaja delnic NLB. To bo lahko prvi strel v lastno koleno.

To je tam, kjer jim zagona ne bo jemala država, temveč tam, kjer si ne bo obetal le preživetja, ampak tudi razvoj, napredovanje, dobiček. Nujno se je torej treba vprašati, ali je kapital za slovensko družbo zlo ali nekaj, kar moramo kopičiti. Pa ne le zaradi elit, temveč tokrat v dobro vseh. Navsezadnje, mar je res pravično do človeka, ki je s svojimi prihranki kupil nekaj delnic, denimo Krke ali Telekoma, z namenom, da bi si nekoč omogočil spodobno bivanje v domu za upokojence, da mu zdaj država dvakrat več pobere?! Namreč, sprememba pri obdavčitvi osebnih prihodkov iz rent in kapitala bo imela točno tak učinek. Kratko malo bo to še dodaten udarec dolgoročnemu varčevanju.

In še in še potencialnih nevarnosti ukrepov naštevajo naši sogovorniki v članku kolega Klemna Koširja. Zatorej, dobrohoten poziv iz redakcije Sveta kapitala vsem, ki sestankujejo na Šubičevi: 1. Rešitev naj bo v »smart« politiki; 2. Rešitev naj bo v fiksiranju davčne strategije; 3. Rešitev naj bo v odločitvi za največ pet strateških projektov in 4. Rešitev naj bo v pisanju primerov dobre prakse »made in Slovenia«. Saj navsezadnje se nezadržno bliža november in z njim prva prodaja delnic (IPO) NLB. To bo prvi test pravilnosti ukrepov in lahko tudi prvi strel v lastno koleno, saj bi prodaja utegnila biti povsem nezanimiva (ker se ne bo izplačala) za male vlagatelje; kupci pa bi lahko bili kvečjemu tuji špekulativni skladi in morda domače institucionalne osebe (v največjem številu paradržavne institucije). Škoda, saj si takšnega scenarija naša politika ni zamislila. No, vsaj sodeč po predvolilnih soočenjih, na katerih smo poslušali o želji po čim večji razpršenosti kupcev, čim več domačih vlagateljev in seveda čim višji prodajni ceni in podobno. Ob novem dohodninskem zakonu, kot je predstavljen zdaj, pa IPO ne bo zagotovil niti enega od teh treh meril …