Pastirji, ovce in levi

Osmega maja se je na protestih v Ljubljani zbralo več kot 5000 protestnikov, večinoma na kolesih, ki so zahtevali odstop vlade zaradi avtokratskega vodenja države in suma zavržnih praks pri nabavi zaščitne opreme. Duh ljudstva čedalje bolj spominja na leto 1988, ko se je veliko državljanov, ne glede na posledice, ki bi lahko sledile, uprlo režimu, Jugoslaviji, in to – ironično – predvsem zaradi nepoštenega procesa zoper enega izmed članov četverice, sedanjega predsednika vlade Janeza Janše.

A so tokratne demonstracije vendarle specifične. V oči namreč bode dejstvo, da se je toliko ljudi odločilo za upor zoper vlado, ki se lahko pohvali z enim najboljših rezultatov v boju zoper epidemijo covid-19 v svetovnem merilu. Nelogično se zdi, da ljudje ne marajo tistih, ki so tako uspešno poskrbeli, da je epidemija bolezni v Sloveniji ostala pod nadzorom. Kaj je torej šlo narobe?

Prvi problem je modus operandi vodenja države. Vlada namreč ne daje vtisa, da želi z ljudstvom (še manj pa z opozicijo) sodelovati, komunicirati, se posvetovati, ampak je v njenih nastopih čutiti aroganco, cinizem, specifičen hlad, konfliktnost in tudi očitno podcenjevanje inteligence številnih državljanov.   

Drugi velik problem je sum velikih barabij v zvezi z uvozom zaščitne opreme, na kar se predstavniki vlade nikakor niso odzvali tako, kot bi se od njih pričakovalo. Obrambna taktika, ki kot poglavitni argument za »šlamastično« poslovanje pri tem uvozu uporablja izredne čase, izredne razmere in kaos, je – blago rečeno – nepopolna in nespametna.

Vlada, ki bi bila prava zaveznica ljudstva, bi nam­reč morala takoj, ko je o domnevnih barabijah spregovoril žvižgač Gale, napovedati temeljito kriminalistično preiskavo vseh nepravilnosti. In to brezpogojno! Domnevna korupcija v obdobju najhujše globalne zdravstvene krize zadnjih 100 let je namreč tako hud delikt, da se ga ne da opravičevati z nikakršno nujnostjo ali kaosom. Taka dejanja so v očeh ljudi preprosto neprebavljiva.

Namesto tega so se vladni predstavniki odločili za jeznorito medijsko branjenje svojih položajev v slogu »ko gre za izredne razmere, se pač ne bomo ukvarjali s takimi malenkostmi, kot je možnost korupcije«. To je približno tako, kakor če bi nekdo, ki bi z veliko hitrostjo peljal družinskega člana na urgenco, vmes povozil še dva ali tri pešce, pa bi se pozneje izgovarjal, da se zaradi nujne poti pač ne bo ukvarjal s takimi malenkostmi, kot so polomljene noge ali zlomljena rebra.   

Če potegnem črto, so torej kolesarske demonstracije zoper vlado povsem logične in razumljive in pri njih ne gre le za razvajeno jadikovanje »kaviar levičarjev«, kakor jih je cinično in podcenjujoče označil predsednik vlade, ampak večinoma za upor povsem običajnih, strankarsko nepokvarjenih ljudi, ki so dobili občutek, da je vlada izkoristila zdravstveno krizo za to, da jim je prepovedala javno zbiranje, na katerem so želeli izraziti svoj bes zaradi domnevno nezaslišane kraje javnega denarja v izrednih razmerah.

Pri številnih dejanjih in ukrepih te vlade se sicer človek težko znebi občutka, da jo moti vsaka, še tako upravičena kritika njenega ravnanja. Za skoraj vsako kritiko je namreč zarotniško prepričana, da za njo stojijo strici iz ozadja ali njihovi podizvajalci in podobni levičarski ali komunistični bavbavi. Tako poenostavljanje je žaljivo za številne neodvisne intelektualce, med katere spadam tudi sam in za katere velja, da jih figo briga za delitve na rdeče in črne, na naše in vaše ter podobna predalčkanja, ki jih sicer večinoma generirajo posamezniki, ki se jim nikakor ne uspe osvoboditi preživetih ideoloških miselnih vzorcev svojih prednikov.

Epidemija nalezljive bolezni je poleg tega idealna priložnost za krepitev številnih avtoritarnih režimov. A na kakšen način? Če jo ti želijo obrniti v svojo korist, morajo ravnati v več fazah: najprej morajo nevarnost, ki jo predstavlja epidemija, kar se le da napihniti. V drugi fazi morajo s svojim PR-strojem ljudstvo prepričati, da je edini način, da se upre zloveščemu balonu, ta, da preneha misliti z lastno glavo in razmišljanje, kaj je zanj dobro, preprosto prenese na velikega brata – na vsemogočno državo. »Your country needs me!« kakor so cinično zapisali pri britanskem Economistu.

Potem mora to izredno stanje, v katerem postopoma odstranjuje obstoječe demokratične varovalke (spoštovanje človekovih pravic, parlamentarna demokracija, spoštovanje odločb ustavnega sodišča in podobno), ohranjati kar se le da dolgo v prihodnost, tudi v čas, ko okoliščine, ki so zahtevale razglasitev izrednega stanja, že minejo. Po možnosti toliko časa, da ljudstvo avtokratske razmere sprejme kot novo realnost.
 

Strašljivo!

No, s to taktiko najbolje uspevajo države, ki imajo na voljo dovolj veliko maso nekritično razmišljajočih »ovc« in majhno maso kritično razmišljajočih posameznikov. Vendar je računanje na bogaboječnost in vdano poslušnost »ovc« vsaj v tem tisočletju in v demokratičnih državah precej tvegana politična taktika, ki se državnim pastirjem pogosto vrne kot bumerang.

Ti pastirji morajo namreč računati na tako veliko maso »ovc«, da bodo s svojim blejanjem preglasile ozaveščeni, razgledani del prebivalstva. Vsaj v državah članicah EU je računanje na tako glasno blejanje tako rekoč misija nemogoče. S to taktiko je namreč uspešen zgolj madžarski premier Viktor Orban, ki pa vodi državo, v kateri obstajajo zelo specifične razmere za to: velika večina podeželskega (praviloma ksenofobičnega, manj izobraženega) prebivalstva, ki ima tudi »poučne« izkušnje z več kot 45-letno diktaturo sovjetskega tipa. Madžarom avtoritarnost torej nikakor ni tuja.

Takih razmer – hvala bogu – v Sloveniji ni.

Vladi zato namesto jalovih poskusov, da na svojo stran pridobi kar se da veliko množico ubogljivih, upogljivih, bogaboječih in prestrašenih »ovc«, priporočam, naj svoje karte raje stavi na lêve – na neodvisne, izobražene, razgledane in pokončne posameznike, ki jim je resnično mar za to, da bomo živeli v državi, kjer bodo vladale visoke moralne vrednote, zavezniški odnos med državo in državljani ter ozračje topline in sodelovanja.

Če hočeš biti lev, pa moraš trenirati med levi.