Olje v motor gospodarstva

Izvoz je bil že v preteklih letih poleg gradbeništva glavni konj, ki je vlekel slovenski voz iz blata. Ker se je »gradbeniški konj« upehal in bo letos zaviral rast, bo izvozu naloženo še večje breme okrevanja. Ta se bo letos povečal zaradi nadaljnjega izboljševanja izvozne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ter krepitve gospodarske rasti v glavnih trgovinskih partnericah in s tem večjega tujega povpraševanja.

Izpostavimo Avstrijo, za Nemčijo in Italijo tretji največji trg za slovenska podjetja. Potem ko so sosedi dobro preživeli krizo, je bila v zadnjem obdobju gospodarska rast Avstrije precej pod enim odstotkom. Šibka rast je imela posledice tudi za slovenska podjetja, saj se je izvoz v to državo zmanjšal. Letos lahko pričakujemo povečanje izvoza severno od Karavank. V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) Avstriji namreč napovedujejo 1,6-odstotno gospodarsko rast in zelo visoko 4,7-odstotno rast uvoza.

Umiril se bo tudi padec ruskega gospodarstva, a zaradi še nižjih cen nafte počasneje, kot je bilo pričakovano. Trgovinska menjava z Rusko federacijo je prizadeta tudi zaradi sankcij. Kljub temu tega trga ne gre zanemariti, saj sankcije ne bodo večne, rusko gospodarstvo pa bo okrevalo, tudi s krepitvijo panog, neodvisnih od cen energentov. Kljub nizkim cenam energentov bi bilo treba sistematično prodirati na arabske trge in v centralnoazijske države, Kitajska postaja kljub upočasnitvi gospodarske rasti vse bolj privlačen trg zaradi povečevanja kupne moči zelo velikega števila prebivalstva, velikanski trg je tudi Indija, Japonska in ZDA so zanimive za visokotehnološka podjetja, manevrski prostor je velik v Afriki …

Velika priložnost za slovenske izvoznike bi lahko bile države na Balkanu. Gospodarska rast na teh, za slovenska podjetja domačih, trgih se krepi. Janez Škrabec je pred časom poudaril, da najlaže poslujemo s tistimi, ki jih poznamo: »Meni, ki govorim njihov jezik, sem z njimi živel, skupaj smo poslušali Balaševića, gledali Sutjesko in Neretvo ter navijali za Partizan, je laže kot Nemcu ali Francozu.«

Slovenski izvoz bi lahko zavrla upočasnitev gospodarske rasti v razvijajočih gospodarstvih in povečanje negotovosti na finančnih trgih. Tveganje, ki so ga v Umarju izrazili že lani jeseni, se zdaj delno uresničuje. IMF je pred dnevi že poslabšal svoje napovedi za nekatera gospodarstva. Slovenskim izvoznikom ni treba prižigati alarmov, a tveganje, da se stanje svetovnega gospodarstva še poslabša, obstaja.

Država mora zato izvoznikom pomagati. Potrebna so nova diplomatska predstavništva, nadaljnja aktivna gospodarska diplomacija ter čim učinkovitejša pomoč malim in srednjim podjetjem. Predvsem pa vlada ne sme oklevati z izboljševanjem domačega poslovnega okolja. Tudi tako namreč lahko pomaga slovenskim podjetjem povečevati njihovo konkurenčnost glede na tekmece iz tujine, hkrati pa privablja tuje neposredne investitorje, ki bodo skupaj z domačimi odpirali nova delovna mesta.