Ohlajajoče razpoloženje potrošnikov

Knjige naročil pri nabavnih menedžerjih so zapolnjene. Se lahko razpoloženje zaradi negotovosti potrošnikov poslabša?
Fotografija: Kljub vsemu, se potrošniki na globalni ravni še niso vdali. Iz četrtletja v četrtletje se potrošnja krepi, prodaja blaga beleži rekordne vrednosti. Foto: delo
Odpri galerijo
Kljub vsemu, se potrošniki na globalni ravni še niso vdali. Iz četrtletja v četrtletje se potrošnja krepi, prodaja blaga beleži rekordne vrednosti. Foto: delo

Potrošnja gospodinjstev je sestavina BDP z največjo utežjo. Ob izbruhu virusa Covid-19 je zastala in povzročila njegov padec in posledično recesijo. V nadaljevanju, tekom post-kovidnega okrevanja, pa je njena rast odigrala ključno vlogo. A ne pozabimo, z izdatnimi spodbudami monetarnih in fiskalnih politik. Terapija je bila učinkovita. Ekonomije so se v rekordnem času izvile iz recesije.

Sedaj na površje prihajajo neželeni stranski učinki terapije. Med drugim se odražajo preko rekordno visoke globalne zadolženosti, v pospešenem naraščanju inflacije ter popačenju percepcije do tveganj, kar je v preteklem letu botrovalo nerazumnemu napihovanju nekaterih oblik premoženja. Rusko-ukrajinska kriza je okoliščine dodatno zapletla.

Kljub vsemu, se potrošniki na globalni ravni še niso vdali. Iz četrtletja v četrtletje se potrošnja krepi, prodaja blaga beleži rekordne vrednosti. Razlogov je več.

Stopnje brezposelnosti se spogledujejo z najnižjimi v zgodovini, razpisana delovna mesta presegajo razpoložljivost ustrezne delovne sile, plače naraščajo, nabrani »kovidni« prihranki še niso pošli, posojilne obrestne mere ostajajo nizke, iz kovidne kome se je prebudil storitveni segment in omogočil ljudem ponovno dostopnost do sproščanja, rekreacije, duhovne rasti, itd. Indikatorjih PMI sporočajo, da se trend še ne ustavlja. Knjige naročil pri nabavnih menedžerjih so zapolnjene. Razen na Kitajskem, kjer se soočajo s pomanjkanjem naročil več sto milijonske populacije v karanteni.

Ostaja pa odprto vprašanje, ali in kdaj se bo (ne)razpoloženje potrošnikov odrazilo tudi v knjigi naročil ameriških oziroma evropskih podjetij.

Pripravljenost za nakupe je v tesni korelaciji s pričakovanji oziroma negotovostjo. Zmes pandemije, inflacije, umikanja spodbud in vojne v Ukrajini nedvomno prispeva k ponovnemu naraščanju negotovosti.

To nam pritrjujejo indikatorji, s katerimi se razpoloženje potrošnikov meri. Naklonjenost nakupom veni. Izraziteje v zadnjih nekaj mesecih. Nekateri indikatorji niso le pod dolgoročnim povprečjem, so na zgodovinskem dnu (od kar se spremljajo).

Graf: Potrošniško razpoloženje
Graf: Potrošniško razpoloženje

Najdemo lahko sicer tudi takšne, ki kažejo na visoko raven razpoloženja. Denimo v ZDA. Indikator »Conference Board Consumer Confidence Index« nam slika popolnoma drugačno sliko kot indikator »University of Michigan Indexs of Consumer Sentiment«. V zadnjem obdobju se je vrzel med njima izjemno razširila. Takšne razlike pa lahko pojasnimo z razliko v sestavi parametrov, ki jih zasledujeta. V prvem primeru je večji poudarek na trgu dela, medtem ko so pri slednjem pomembni cenovni pritiski.

Iz regionalne perspektive se razlogi šibkega razpoloženja potrošnikov nekoliko razlikujejo. Skupni imenovalec na globalni ravni predstavljajo naraščajoča geopolitična tveganja in posledice ruske »posebne operacije« v Ukrajini. Sicer pa na Kitajskem ljudi v obup spravlja vladni pristop ničelne tolerance do virusa kovid, ki je trenutno zopet aktualen in dejaven.

Na Japonskem slabo voljo potrošnikov povzročajo neuspeli poizkusi višanja plač. V ZDA in Evropi potrošnike skrbijo predvsem naraščajoče cene, ki povzročajo erozijo kupne moči.

Erozija kupne moči ni dobra popotnica za prihodnjo gospodarsko dinamiko. Morebitni dodatni šok bi za nekatere ekonomije lahko povzročil zdrs v recesijo. Morda bodo monetarni in fiskalni voditelji pred morebitnim globljim padcem ponovno uporabili kakšno nekonvecionalno spodbudo. In razprli zaščitno mrežo (spodbude). A tokrat bi se morali zadovoljiti z manjšo, saj je bila največja v zgodovini porabljena v času kovid krize.

image_alt
Več kot četrtina Slovencev si v zadnjem letu ni privoščila oddiha

Več iz rubrike

Komentarji: