Oglaševanje ne obstaja
Seveda je tudi obratno: kadar gospodarstvo raste, je ambiciozno in potentno, potegne za seboj tudi oglaševanje. Ok, drži. A obrnimo ploščo in se za trenutek pomudimo pri dejstvu, da je bila za slovensko gospodarstvo usodna poteza, ko so podjetja v recesiji najprej znižala finančna sredstva za komuniciranje. Številne resne raziskave so dokazale, da so v recesiji preživela le tista, ki so oglaševanje svojih izdelkov nadaljevala kljub krizi ali to področje celo še nadgradila. To si v negotovih časih, kakršnim smo priča, velja zapomniti.
A vseeno, zbudimo se iz nočne more: Halo! Krize je konec! Ni je več! Mar to pomeni, da se bo oglaševanje končno izvilo iz krča stiskanja cen in se vrnilo k svojemu poslanstvu? Bo spet partner gospodarstva? Upam. A to se bo zgodilo le, če bodo podjetja opustila filozofijo zniževanja stroškov (saj to zna vsakdo) in se bodo odprla iskanju novih vizij in novih razvojnih potencialov. Ena od poti za doseganje tega drznega in nujnega cilja je razmislek o tem, kdo je potrošnik. Ne, ne mislim ciljne skupine, kajti potrošniki, utrujeni od streljanja s cenenimi oglasi, polni stereotipov, niso tarča, divjad – to je trofeja lačnega lovca. Potrošnika je treba razumeti in spoštovati. Kot bi morali bolj spoštovani svoje blagovne znamke.
Tistih, ki smo jih mačehovsko uničili in obstajajo le še v kolektivnem spominu na dobre stare čase, je že toliko, da jih ne znamo več prešteti. Pa se jim bo pridružil tudi Mercator? Ne želim biti črnogleda, a kot zapiše kolega Uroš Urbas, »dolgo se je zdelo nemogoče, a ta teden se je zgodilo: oditi je moral Ivica Todorić kot edini in vsemogočni lastnik koncerna Agrokor in odšel je tudi Toni Balažič, predsednik uprave, ki je pomagal, da je Mercator postal hrvaški.« In zdaj so razmere takšne (ali še slabše), kot so bile pred leti, tik pred prodajo Mercatorja Agrokorju. In ne le to: obstaja kup oseb, poklicanih in nepoklicanih, z bolj ali manj domiselnimi idejami, kaj storiti. In saj veste, kaj pravijo: veliko babic, kilav otrok. In zato je morda res, da je prihodnost Mercatorja v rokah čarovnic.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj