Odvetniška pisarna Jadek & Pensa: Delitev premoženja ima lahko davčne posledice

Dobro je, če se vam uspe z njim seznaniti pred sklenitvijo dogovorov, da vas ne doletijo davčne posledice, ki jih niste pričakovali. Saj poznate pregovor, če bi bil človek vedež, ne bi bil revež.
Razdelitev se v praksi najpogosteje dogaja kot razdelitev nepremičnin, na katerih ima lastninska upravičenja več solastnikov, ali kot delitev skupnega premoženja med zakoncema. Skladno s tem bodo v nadaljevanju pojasnjene okoliščine, ki lahko v enem ali drugem primeru vplivajo na davčne obveznosti. V določenih primerih te sploh ne nastanejo, kar je za posameznike seveda najbolj ugodno in se tega razveselijo.

Delitev je na videz podobna prodaji, vendar pa če bi od takšne delitve odmerili davek, bi se s tem porušila razmerja, ki naj bi bila med strankama dosežena z delitvijo.

Takšna ureditev velja za delitev premoženja med zakoncema, ki načeloma nima davčnih posledic. Delitev skupnega premoženja zakoncev ni pravni promet s stvarmi, saj pri delitvi ne gre za to, da lastninska pravica na stvareh prehaja od ene osebe na drugo, pač pa da se dotlej skupna stvar razdeli. Na delu razdeljene stvari vsak od dosedanjih skupnih lastnikov pridobi izključno lastninsko pravico na delu razdeljene stvari. To velja tudi za primer civilne delitve, ki se izvede, kadar fizična delitev ni mogoča in eden od dosedanjih skupnih lastnikov prejme namesto stvari denarno vrednost svojega deleža. Delitev je sicer v tem primeru na videz podobna prodaji, vendar pa, če bi od takšne delitve odmerili davek, bi se s tem porušila razmerja, ki naj bi bila med strankama dosežena z delitvijo. Na ta način civilna delitev ne bi bila enakovredna fizični delitvi, namen delitve ne bi bil dosežen in ena od strank bi bila prikrajšana za svojo zakonito pravico, da z delitvijo skupnega premoženja dobi toliko, kot znaša njen delež na skupnem premoženju.
Navedeno pa ne pomeni, da je vsaka delitev skupnega premoženja med zakoncema brez davčnih posledic. Če se namreč ugotovi, da je civilna delitev bila nesorazmerna, bi se lahko štelo kot prodaja stvari v tistem delu, ki presega delež stranke na skupnem premoženju. Podobno bi veljalo, če bi bila zakonca upravičena vsak do ene polovice skupnega premoženja in bi se delitev izvedla na način, da bi eden prejel več, drugi pa manj. Tedaj bi se lahko za davčne namene štelo, da razlika predstavlja obdavčljivo transakcijo. Podobno velja tudi za primer, kadar bi se nesorazmerna delitev naredila z namenom izogibanja sklenitve druge vrste dogovora (npr. prodaja ali darilo). V obeh primerih bi nastopile davčne posledice.
Smiselno enaki davčni učinki lahko nastopijo pri razdelitvah nepremičnin, ki so v lasti več solastnikov. Pri razdelitvah takšnih nepremičnin je sicer treba ločiti dve situaciji. Kadar se solastnina razdeli v naravi na način, da nastanejo nove nepremičnine (primeroma s parcelacijo parcele) in vsak solastnik postane edini lastnik nove parcele, je takšna delitev neobdavčena. Seveda le, če je delitev vrednostno sorazmerna s solastniškim deležem tako, da vsak prejme takšno vrednost, kot je znašala vrednost njegove solastnine pred razdelitvijo. Če bi nekdo prejel višjo vrednost, bi bil presežek predmet obdavčitve.

ni podpisa

Dolgo let je veljalo drugačno pravilo za primer, ko sta imela dva solastnika v solastnini več nepremičnin in si razdelila solastnino tako, da je vsak od njiju dobil posamezne od teh nepremičnin, in sicer toliko, kolikor mu jih je pripadalo glede na njegov solastniški delež. Takšne transakcije so bile predmet obdavčitve, ker se je štelo, da se je solastniški delež na eni nepremičnini zamenjal za solastniški delež na drugi nepremičnini, s čimer naj bi nastala menjava (prodaja) nepremičnin. Skladno z najnovejšo prakso se te transakcije ne obdavčujejo več.
Še vedno pa so obdavčitve v primeru, ko si solastniki nepremičnine razdelijo na način, da posamezni od njih obdržijo celotno nepremičnino, druge pa se izplača (lahko v denarju ali z drugo nepremičnino ali deležem na nepremičnini). V takšnem primeru se z davčnega vidika to šteje kot obdavčljivi prenos nepremičnine.
Na koncu velja poudariti naslednje. Če je bil sklenjen dogovor o (raz)delitvi in bi se od njega odmeril davek, ki ga stranki nista pričakovali in ga ne bi želeli plačati, zatečenega stanja na davčnem področju ne bo mogoče vedno sanirati z morebitno razvezo pogodbe. Razveza se namreč z davčnega vidika lahko šteje tudi kot nova transakcija, od katere ponovno plačate davek.
Maksima »dvakrat premisli, da boš enkrat prav storil« je torej tista, ki nam lahko ponudi varnost in nas obvaruje dogovora, v zvezi s katerim bi lahko nastala nepričakovana davčna obveznost.

Domen Romih, davčni svetovalec v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa