Odpust obveznosti vestnega 
in poštenega stečajnega dolžnika

Danes se lahko človek zaradi različnih razlogov, na primer zaradi izgube zaposlitve, kaj hitro znajde v položaju, ko so njegove obveznosti bistveno višje od premoženja, s katerim razpolaga ali ga pridobiva. V takem primeru bo njegovo premoženje brez posebne zakonske ureditve in brez sprožitve ustreznega postopka slej ko prej prisilno prodano, dolg pa bo lahko ostal in ga bremenil vse življenje.

Evropska komisija je 22. novembra 2016 podala predlog direktive evropskega parlamenta in sveta o okvirih preventivnega prestrukturiranja, drugi priložnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov prestrukturiranja, postopkov v primeru insolventnosti in postopkov za odpust dolgov ter spremembi direktive 2012 /30/EU. V predlogu piše, da za spodbujanje podjetniške dejavnosti podjetniki in direktorji podjetij, ki pošteno poslujejo, ne bi smeli biti stigmatizirani, če njihova dejavnost propade.

Posamezniki ne bi smeli biti odvrnjeni od podjetniške dejavnosti oziroma jim ne bi smela biti odrečena druga priložnost. Po oceni evropske komisije je prezadolženost fizičnih oseb velika gospodarska in družbena težava. Okoli 11,4 odstotka evropskih državljanov stalno zamuja s plačili, pogosto računov za stanovanjske stroške. To je predvsem posledica neugodnih makroekonomskih razmer v okviru finančne in gospodarske krize (na primer brezposelnost) v povezavi z osebnimi okoliščinami (na primer razveza zakonske zveze, bolezen).

Za opisane življenjske situacije je slovenski zakonodajalec z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju posameznikom (potrošnikom in podjetnikom), ki so vestni in pošteni, omogočil odpust njihovih (neplačanih) obveznosti in s tem drugo priložnost v (poslovnem) življenju.

Človek se zaradi izgube zaposlitve kaj hitro lahko znajde v položaju, ko bo njegovo premoženje prisilno prodano, dolg pa bo ostal in ga bo bremenil vse življenje.

Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja. Tega je dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe. Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena navedenega zakona). Vesten in pošten stečajni dolžnik je tisti, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal vestno in pošteno (glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 482/2016 z dne 20. julija 2016).

Za stečajnega dolžnika, ki je fizična oseba, je odpust njegovih obveznosti ključnega pomena. Za odpust obveznosti pa je ključnega pomena, da zanj ne obstajajo ovire.

Odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence ali če se do takrat izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije, če je bilo o odpustu obveznosti stečajnemu dolžniku že pravnomočno odločeno in od pravnomočnosti sklepa ali sodbe še ni preteklo deset let, ali če iz ravnanj stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (zloraba pravice do odpusta obveznosti; drugi do četrti odstavek 399. člena).

Leon Vidic

Ovire za odpust obveznosti lahko upnik in upravitelj uveljavljata z ugovorom zoper odpust obveznosti, s katerim je mogoče uveljavljati tudi razloge, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka. Gre za primere, če dolžnik ni dosegljiv sodišču in upravitelju (člen 383 b), če dolžnik ne da poročila o stanju svojega premoženja ali je to prikazano neresnično (384. člen), če dolžnik razpolaga s svojim premoženjem, ki spada v stečajno maso, ali brez soglasja sodišča najame kredit ali posojilo ali da poroštvo, odpre nov transakcijski ali drug denarni račun, se odpove dediščini ali drugim premoženjskim pravicam (386. člen), če je zaposlen, ne izpolnjuje obveznosti do delodajalca iz delovnega razmerja, ali če ni zaposlen, si ne prizadeva najti zaposlitve, odkloni ponujeno redno ali občasno zaposlitev ali delo (razen če dela ni sposoben opravljati), ali pa upravitelju mesečno ne poroča o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev (401. člen).

Z institutom odpusta obveznosti se torej pomaga človeku, ki se brez svoje krivde znajde v neizprosnem primežu dolga. V pravo se vnaša (zdrav) razum in sorazmernost, česar na primer v zadevi Zorana Vaskrsića, ki je zaradi 124,38 evra dolga ostal brez nepremičnine, vredne 140.000 evrov, ni bilo. S tem institutom se približujemo predlogu evropske komisije, da se poštenemu, vestnemu in delavnemu človeku ponudi druga priložnost – novo življenje brez dolgov. 

Klemen Golob, odvetnik, Odvetniška družba Čeferin in partnerji, civilni oddelek