Odpadna plastika je vse večja težava sodobnega časa. Jo bo nova evropska direktiva uspela zajeziti?

Posledica naraščajočega trenda porabe plastičnih mas, katerih glavna značilnost je njihova obstojnost, je kopičenje odpadne plastike v okolju, predvsem v morju, pri čemer med odpadki vedno bolj prevladujejo izdelki, namenjeni enkratni ali zelo kratkotrajni rabi. Po podatkih Evropske unije je med 80 in 85 odstotkov vseh odpadkov, ki jih naplavi morje, izdelanih iz plastike. Polovico od tega predstavljajo plastični proizvodi za enkratno uporabo, tretjino pa različni pripomočki za ribolov.
Odpadna plastika zato čedalje bolj postaja globalni okoljski izziv, med prvimi pa se je njegovega reševanja lotila Evropska unija, ki je pripravila akcijski načrt za vzpostavitev krožnega življenjskega cikla plastike. Akcijski načrt predvideva trajnejšo večkratno uporabo plastičnih izdelkov oziroma, če slednje ne bo mogoče, njihovo recikliranje. Za odpadke, ki jih ni mogoče reciklirati, akcijski načrt predvideva njihovo uničenje s proizvodnjo energije, torej s sežiganjem. Kot skrajna možnost pa še naprej ostaja tudi deponiranje na odlagališča.

Cilj akcijskega načrta je zagotavljanje trajnejše večkratne uporabe, popravila in recikliranja plastičnih materialov, predvsem pa tudi razvoj in spodbujanje uporabe trajnostnih materialov. S tem namenom je Svet EU v maju 2019 potrdil Direktivo o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki vse države članice zavezuje k izvajanju zakonodaje, s katero bi dosegle zmanjšanje plastičnih odpadkov.

S prenosom omenjene direktive v nacionalne zakonodaje bo tako z letom 2021 (kjer so na voljo alternativni in cenovno dostopni proizvodi) v Evropski uniji in torej tudi v Sloveniji prepovedana proizvodnja in prodaja plastičnih proizvodov za enkratno uporabo. Prepoved bo veljala za plastične vatirane palčke, plastični pribor in krožnike, slamice, mešalne palčke za pijačo ter palice za balone, ki jih bo namesto plastike treba izdelovati izključno iz trajnostnih materialov. Prav tako prepoved vključuje proizvode iz okso-razgradljive plastike, kot so embalažni izdelki, bolj znani pod imenom biorazgradljive plastične vrečke, ter posode za živila in pijačo iz ekspandiranega polistirena, ki jih pogosto uporabljajo dostavljavci hitre hrane.
Tudi v prihodnje pa bodo dovoljene plastenke za pijačo, ki so namenjene enkratni uporabi, vendar le pod pogojem, da bodo njihovi zamaški pritrjeni na plastenke.

V primerih, kjer alternative za obstoječe plastične izdelke trenutno ni, Direktiva z različnimi ukrepi zasleduje cilj omejevanja porabe. Vse države članice so tako zavezane k sprejemu nacionalnih ukrepov za zmanjšanje uporabe plastičnih proizvodov. Ti lahko vključujejo ukrepe, s katerimi bodo na prodajnih mestih končnim potrošnikom na voljo nadomestki v obliki proizvodov za ponovno uporabo ter zagotovljena plačljivost plastičnih proizvodov za enkratno uporabo.
Ob tem Direktiva uvaja tudi obveznost standardiziranega označevanja posameznih kategorij plastičnih proizvodov z informacijami o načinu odlaganja odpadkov, negativnih vplivih na okolje in prisotnosti plastike. Takšna obveznost je določena za higienske vložke, tampone, vlažilne robčke, tobačne izdelke s filtri in same filtre ter lončke za pijačo, ki vsebujejo plastiko. Proizvajalci bodo odgovorni za kritje stroškov zbiranja in ravnanja s plastičnimi odpadki, čiščenje okolja zaradi odvrženih odpadkov in ozaveščanje potrošnikov. Hkrati pa bodo tisti proizvajalci, ki pri proizvodnji svojih izdelkov uporabljajo plastične materiale, deležni spodbud za razvoj alternativnih in okolju prijaznejših izdelkov.

Do leta 2025 bomo tudi v Sloveniji morali zagotoviti zbiranje 77 odstotkov, do leta 2029 pa že 90 odstotkov plastenk za pijače. Za dosego tega cilja Direktiva med drugim predvideva tudi vzpostavitev sistema kavcij, kakor ga poznamo s sosednje Hrvaške.
Pot, ki jo tlakuje Evropa, bo na kratek rok evropskim proizvajalcem plastičnih mas prinesla nove izzive, na dolgi rok pa povečala njihovo konkurenčnost. Nenazadnje bi lahko učinke, ki jih predstavljena direktiva prinaša, s pridom izkoristila tudi slovenska lesna in papirna industrija, in sicer z razvojem alternativnih proizvodov iz lesa in celuloze.

Seveda pa smo na koncu pomembni tudi potrošniki, ki s svojim življenjskim slogom predstavljamo gonilno silo pri vedno večji porabi plastike. Vsem nam Direktiva nalaga boljšo ozaveščenost glede posledic široke uporabe plastike, pa tudi prilagoditev posameznih razvad z uporabo trajnostnih materialov. Prepoved brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk, ki v Sloveniji velja od 1. januarja letos, je bila le prvi korak v tej smeri.


Žiga Sternad, odvetnik, Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki