Od Olimpije do odbojkarjev, kako pravo vpliva na šport

Preteklo leto so na področju športa oziroma športnega prava najbolj zaznamovali spremembe zakonodaje, konec insolvenčnega postopka Uniona Olimpije ter spor med Slovensko odbojkarsko zvezo in Mednarodno odbojkarsko zvezo.

Zakonodaja

V času sprejemanja zakona o športu je potekala vroča diskusija glede okoliščine, ali naj imajo športniki status zaposlenega, torej delavca, ali naj se jim omogoči, da se sami odločijo med statusom delavca in statusom pogodbenega partnerja. Športniki v Sloveniji v veliki večini delujejo v okviru statusa poklicnega športnika (s. p.) in torej ne uživajo enakih pravic kot zaposleni.

Zakonodajalec se je odločil, da odločitev o izbiri statusa prepusti športniku. Pričakovati je, da se bodo športniki v veliki večini odločali za delovanje v okviru statusa poklicnega športnika, saj bodo tako dobili višja izplačila. Pri strošku kluba 15.000 evrov na leto bi namreč zaposleni športnik prejel neto plačo v višini 882 evrov, samozaposleni pa prejemek v višini med 1100 in 1200 evri (ob predpostavki plačevanja najnižjih prispevkov).

Spor med Slovensko odbojkarsko zvezo in FIVB se za zdaj rešuje še pred pritožbenim organom FIVB in se bo najverjetneje nadaljeval na Mednarodnem športnem razsodišču v Lozani CAS.

Pri urejanju nadomestil in odškodnin pri prestopih športnikov med športnimi organizacijami je novi zakon vnesel zmešnjavo med športne organizacije. Na papirju naj bi namreč bil omogočen prost prestop vseh športnikov, medtem ko v veljavi še zmeraj ostajajo predpisi panožnih zvez. V primerih, ko igralci nimajo pogodbe, nadomestila za vzgojo igralcev torej še zmeraj ostajajo v veljavi, vendar jih ni treba plačati pred prestopom športnika, temveč ob njegovi registraciji. To pa pomeni, da v primerih, ko novi klub ne želi ali ne more plačati zneska nadomestila, ta obveznost še zmeraj ostaja na družini športnika. Zakonu torej ni uspelo odpraviti tega problema.

Glede sprejetja zakona o dopolnitvah zakona o državljanstvu RS bi lahko rekli: Slovenija je postala evropski košarkarski prvak, vse drugo je zgodovina. Dopolnjeni zakon je odpravil neživljenjske pogoje predhodnika glede sprejema v državljanstvo z naturalizacijo. Predvsem pogoj enoletnega neprekinjenega bivanja v Sloveniji pred vložitvijo prošnje za naturalizacijo. Takemu pogoju je bilo praktično nemogoče zadostiti, saj so vrhunski športniki v Sloveniji največ deset mesecev in se nato vračajo. Poleg tega si slovenski klubi tudi finančno ne morejo privoščiti tako dragega tujca, ki bi prihajal v poštev za naturalizacijo. Naš naturalizirani reprezentant Antony Randolph npr. igra za madridski Real, kjer prejema plačo, višjo od milijona evrov na sezono.

Poenostavljena prisilna poravnava Uniona Olimpije

V začetku julija 2016 je takratna Union Olimpija (zdaj Petrol Olimpija) objavila, da se je zoper njo začel postopek poenostavljene prisilne poravnave. Gre za insolvenčni postopek, ki je namenjen mikro družbam in samostojnim podjetnikom. Olimpija je izpolnjevala vse pogoje za začetek postopka, ki je poenostavljen, manj zahteven postopek prisilne poravnave in dolžniku omogoča njegovo lažjo izpeljavo, nekatere zahteve, ki varujejo interese upnikov, pa so zmanjšane. Olimpiji sicer ni uspelo izpeljati takšnega postopka, saj zanj ni glasovalo najmanj 50 odstotkov upnikov, ki predstavljajo najmanj 60 odstotkov navadnih terjatev. Vseeno pa je do pravnomočnega sklepa o zavrnitvi poenostavljene prisilne poravnave v februarju 2017 bilo nemogoče zoper klub uspešno sprožiti kakršenkoli izvršilni postopek. To pomeni, da je klub lahko praktično vso sezono 2016

17 deloval nemoteno v smislu plačevanj sprotnih obveznosti ter dogovarjanja z vsemi upniki (večina igralcev je pravico iskala pred Košarkarskim arbitražnim sodiščem, BAT-om). Četudi postopek poenostavljene prisilne poravnave ni uspel, je klubu uspelo svoj dolg močno zmanjšati, in sicer na približno milijon evrov, ter pridobiti povsem novo vodstveno strukturo, ki zagotavlja popolno sanacijo kluba.

Slovenska odbojkarska zveza proti FIVB

Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je kljub zmagi v drugi ligi ostala brez povabila v najvišji rang tekmovanja pod okriljem Mednarodne odbojkarske zveze (FIVB).

FIVB je namreč povsem enostransko in brez seznanjanja svojih članic ustanovila novo tekmovanje, v katero je povabila samo države z veliko kupno močjo in velikim trgom. Izpolnitev športnih kriterijev naše reprezentance pri tem ni igrala nikakršne vloge.

Na podlagi takšnega ravnanja FIVB je Slovenski odbojkarski zvezi nastala škoda, in sicer tako zaradi stroškov, povezanih s tekmovanjem v drugi ligi (ki se ga ne bi udeležila, če zmaga ne bi zagotavljala napredovanja) v višini približno 0,5 milijona evrov, kakor tudi oportunitetna škoda, izgubljeni dobiček zaradi nenastopanja v najvišjem rangu tekmovanja (sponzorske pravice, televizijske pravice, organizacija tekem ipd.). Spor med Slovensko odbojkarsko zvezo in FIVB se za zdaj rešuje še pred pritožbenim organom FIVB in se bo najverjetneje nadaljeval na Mednarodnem športnem razodišču v Lozani, CAS-u.

Kaj sledi

Uporaba podobe športnikov v komercialne namene s strani sponzorjev in športnih organizacij, odnosi med klubi in panožnimi zvezami, pravila mednarodnih panožnih zvez, status športnika, vse to je vsakdan v športni industriji. Ta z uspehi naših športnikov skozi velika vrata prodira tudi v Slovenijo.

V zadnjih letih se je v Sloveniji okrepila stroka na področju športne industrije, za njen širši in hitrejši razvoj pa nam primanjkuje možnosti primernega izobraževanja in ustrezne sodne prakse.

Odprtih vprašanj in področij za urejanje je torej še veliko in zanimivo bo videti, kaj bo prineslo leto 2018.

Blaž Tomažin Bolcar, odvetnik, Odvetniška pisarna Bolcar