Interventni ukrepi vlade so za delodajalce nejasni in nedorečeni

Sodno zapolnjevanje pravnih praznin tako odprtih in nejasnih določb bi lahko bilo celo neustavno.
Fotografija: Delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, iz razloga nesposobnosti, niti v primerih npr. kaznivega dejanja ali daljše neupravičene odsotnosti z dela. FOTO: Mangostar / Shutterstock
Odpri galerijo
Delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, iz razloga nesposobnosti, niti v primerih npr. kaznivega dejanja ali daljše neupravičene odsotnosti z dela. FOTO: Mangostar / Shutterstock

Eden izmed razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca je prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Pri tem gre za t. i. poslovni razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Zaradi epidemije bolezni covid-19 je pri številnih delodajalcih ta razlog podan, saj so državni ukrepi za zajezitev epidemije močno vplivali na njihovo poslovanje. Poleg neposrednih učinkov državnih ukrepov je na poslovanje delodajalcev močno vplival tudi trg, na katerem sta se prekinili oziroma upočasnili nabavna in prodajna veriga podjetij. 

Interventni ukrepi, namenjeni omilitvi učinkov epidemije in ukrepov na gospodarstvo, so opredeljeni v različnih zakonih. Z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) je zakonodajalec delodajalcem ponudil možnost delnega povračila nadomestila plače, to pravico pa vezal na določene pogoje. Ukrep ni zaživel, saj je kmalu zatem začel veljati nov zakon, Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki je določal ukrepe pod drugačnimi pogoji, temu pa je sledil še Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Kaj torej ukrepi pomenijo za delodajalce?


Skladno z določili ZIUOOPE delodajalec ne sme odpovedati pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, in sicer v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju. Morebitna kršitev prepovedi pomeni obveznost vračila prejetih sredstev z zakonskimi zamudnimi obrestmi v celoti. Iz besedila zakona ni mogoče razbrati, ali je pri tem mišljeno vračilo vseh prejetih sredstev na podlagi ZIUOOPE ali vračilo vseh prejetih sredstev v zvezi s konkretnim delavcem, ki bi mu delodajalec v nasprotju s prepovedjo odpovedal pogodbo o zaposlitvi. 

mag. Kristina Knop Razoršek. Odvetnica, ki se ukvarja predvsem s civilnim, delovnim in gospodarskim pravom.
mag. Kristina Knop Razoršek. Odvetnica, ki se ukvarja predvsem s civilnim, delovnim in gospodarskim pravom.
Prav tako je ob odrejenem delu s skrajšanim delovnim časom nejasna prepoved odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga. Delodajalec je s to prepovedjo namreč omejen pri odpovedi kateremukoli delavcu, ne zgolj tistim, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom in zanje prejema subvencijo. Povedano drugače, v primeru sprejetega programa presežnih delavcev in odpovedi presežnim delavcem delodajalec ni upravičen do delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa niti za delavce, ki jih bo obdržal. 

ZIUOOPE prinaša tudi prepoved odpuščanja delavcev v času prejemanja nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, razlog za morebitno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni natančneje opredeljen. Striktno po črki zakona torej velja prepoved odpovedi (prepoved odpuščanja) ne glede na razlog.


Tako delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, iz razloga nesposobnosti, niti v primerih npr. kaznivega dejanja ali daljše neupravičene odsotnosti z dela. Z namenom podaljšanja ukrepa povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), ki določa, da delodajalec v obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila za začasno čakanje na delo, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v določenih primerih.

Obveznosti delodajalcev v zvezi z ukrepi po ZIUOOPE so nejasne in nedorečene. Sodno zapolnjevanje pravnih praznin tako odprtih in nejasnih določb bi lahko bilo celo neustavno. Delodajalci se kljub finančnih spodbudam zakonodajalca ne bodo uspeli v celoti izogniti odpovedim pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delodajalci so postavljeni v zares nezavidljiv položaj, saj bodo ob reševanju poslovnih težav izpostavljeni še dodatnim tveganjem zaradi morebitnih kršitev obveznosti po interventnih zakonih.
 

Več iz te teme:

Več iz rubrike

Komentarji: