Obleka naredi človeka … ne. Ustvari pa izjemno močan vtis

Skorajda vsi smo se že kdaj srečali, s procesom prodaje naše nepremičnine ali premičnine. In kaj naredimo, preden objavimo fotografije našega vozila, ki ga želimo prodati? Pustimo blatnega,  okrašenega z vsem mrčesom na sprednjem delu vozila? Ali ga očistimo, morda celo peljemo v avtopralnico, kjer ga notranje globinsko očistijo in za poseben sijaj spolirajo njegovo zunanjost? Mar pred fotografiranjem stanovanja, ki ga prodajamo, pustimo kupe oblačil na stojalih, goro umazane posode od kosila? Ali pospravimo, očistimo in posesamo? Bomo pred prodajo hiše, pokosili zelenico, ali raje pustili okolico zaraščeno in zanemarjeno? Zakaj se tako trudimo, da bi očarali potencialnega kupca? Povsem preprosto je.

Pospravljeno stanovanje, urejena okolica hiše in bleščeč avtomobil, dvigujejo ceno stvarem, ki bi jih radi zamenjali za nekaj drugega. Veliko bolj privlačno so videti in dejstvo je, da bomo očiščene stvari veliko lažje in bolje prodali. Nekako smo si kar enotni glede tega. Ko pa pogovor nanese na nas in našo zunanjo urejenost, pa se stvari nekoliko spremenijo.


Dvigujemo vrednost in ceno premičnini, ki j prodajamo, pozabimo pa, da z urejenim zunanjim videzom, dvigujemo ceno tudi sebi. Ne pozabimo » spolirati« sebe.

Osebno sem mnenja, da obleka ne naredi človeka, kar tudi zagovarjam. Je veliko drugih faktorjev, ki vplivajo na to, ali si nekdo zasluži titulo in naziv človeka in to nikakor ni zgolj, pregrešno draga obleka. Naredi pa obleka izjemno močan vtis. Zmrdovanje in zanikanje tu nikomur ne bo pomagalo. Prej, ko se s tem sprijaznimo in sprejmemo, lažje bo.

Kadar na kakšnem moje treningu ali predavanju, kdo izmed udeležencev zanika to mojo trditev, mu preprosto postavim nekaj vprašanj:

1. Ali ste premislili, kaj boste oblekli, preden ste se odpravili na prvi zmenek? Ste oblekli trenirko, z luknjami med nogami? Ste se pogledali v ogledali in morda popravili frizuro? V vseh letih dela, mi še nihče ni odgovoril, da mu je bilo povsem vseeno, kakšen se je odpravil/-a na prvi zmenek. Ko v nadaljevanju vprašam zakaj. Odgovorijo, da zato, ker želijo narediti dober vtis na osebo, s katero se bodo na zmenku srečali. Aha, pa smo pri vtisu.
    
2. Na razgovor za službo v eni izmed zavarovalnic, se odpravite v stari majici in natikačih za plažo? Tukaj običajno vsi udeleženci začnejo sunkovito odkimavati in mi povedo, da se uredijo po občutku, skladno s pričakovanji organizacije, v katero se odpravljajo na razgovor za službo? In tako si že sami odgovorijo.

Neštetokrat presenetim udeležence z izjavo, da lahko oblečejo karkoli želijo. Sem že vajena začudenih pogledov ob tem stavku. Vsak lahko obleče tisto, kar želi. Tisto v čemer se dobro počuti. Odgovornost, kakšen vtis želijo na nekoga narediti, je v njihovih rokah.

Zasluga za to, kakšno mnenje si bo nekdo o nas ustvaril, je v celoti naša in od nikogar drugega. Vse kar moramo narediti je, da se preden gremo od doma, vprašamo, kakšen vtis želimo narediti na druge, kakšno sporočilo jim želimo o sebi predati. Vprašajmo se, po čem želimo, da si nas zapomnijo.

Saj veste, gledamo in opazujemo se z očmi, ne z usti. Zato pogovor in naštevanje naših sposobnosti, tu ne igrajo nikakršne vloge na začetku. Najprej se pozdravimo z očmi in sporočilo, ki v prvih nekaj sekundah prejmemo, ostane zavedno. Poleg našega zunanjega videza in oblačil, odigrajo pomembno vlogo, tudi skrb za našo osebno higieno, ali smo sposobni vzpostaviti očesni stik, za kakšne modne dodatke se odločimo itd. Nebesedna komunikacija zavzema kar 93 odstotkov naše celotne komunikacije in le 7 odstotkov besedna. Ljudje smo vizualna bitja. Večino signalov oddajamo neverbalno. Ne pozabimo, da naše telo komunicira, še preden mi spregovorimo.

Nenehno poudarjam, da cena nima nikakršne zveze s pametnim in okusnim oblačenjem. Nihče vas ne bo prosil, da mu pokažete znamko oblačil, ki jih nosite, ali mu predložite račun, koliko ste zanje zapravili. Poskrbite, da vse, kar nosite, ustreza vaši osebnosti in je na vas videti okusno.

Nekoč so bila oblačila težje dostopna, danes izgovorov več ni. Poskrbeti moramo, da skladno s svojimi zmožnostmi, nismo nikoli  umazani, strgani, zmečkani, da ne nosimo zbledelih, zmuckanih oblačil, saj je novodobna tekstilna industrija (na žalost ali na srečo), poskrbela, da smo lahko od glave do pet, urejeni že za res majhen finančni strošek. Počutiti se moramo dobro v naših oblačilih in jih znati tudi samozavestno nositi.


Kam se odpravljamo, s kom bomo v stiku in kaj želimo doseči z našo urejenostjo, pa je naša odgovornost. Na razgovor za službo, v eno izmed bank ali zavarovalnic, se bomo drugače oblekli, kot če se bomo potegovali za mesto trgovca v butiku z ročno izdelanim nakitom. V prvem primeru, bomo verodostojnost hitreje pridobili z anonimno, klasično poslovno obleko, medtem, ko bi v drugem primeru, bela srajca in hlačni kostim, najbrž imeli povsem nasproten učinek. Zavedajmo se, kaj nosimo in oblačila prilagodimo priložnostim. Premislimo preden oblečemo, prvo izvlečeno stvar iz omare.

In ne pozabite si nadeti nasmeha. Nobena obleka ne bo na vas videti dobro, če boste delovali žalostno in otožno.