Nismo tako etični, kot si mislimo

Ko nas nekdo vpraša, če smo etični, bo vsak odgovoril pritrdilno. Ampak govoriti je eno, delati pa drugo.
Fotografija: Efekt očividca je fenomen, kjer večje število prisotnih ljudi pomeni nižjo verjetnost, da bo kdo pomagal osebi v stiski. Ljudje bodo bolj verjetno pomagali, če bo manj očividcev kot več.FOTO: Ivelin Radkov / Shutterstock
Odpri galerijo
Efekt očividca je fenomen, kjer večje število prisotnih ljudi pomeni nižjo verjetnost, da bo kdo pomagal osebi v stiski. Ljudje bodo bolj verjetno pomagali, če bo manj očividcev kot več.FOTO: Ivelin Radkov / Shutterstock

Raziskave kažejo, da večina ljudi, ko se znajde v okoliščinah, v katerih se mora odločiti med etičnim in neetičnim, izbere neetično. To mogoče ni najbolj optimistična napoved za družbo, ampak dogodki in tudi eksperimenti kažejo, da ljudje po naravi nismo najbolj »etična« bitja.

Milgramov eksperiment

Zagotovo eden najbolj znanih eksperimentov v zgodovini družboslovja je t. i. Milgramov eksperiment 1. Leta 1963 je Milgram, profesor psihologije na Univerzi Yale, udeležencem v eksperimentu naložil nalogo slediti ukazom, čeprav so bili ti ukazi  v nasprotju z etičnimi načeli ali razumsko presojo udeležencev. Poskusi so se začeli julija 1961, tri mesece po začetku sojenja nacističnemu vojnemu zločincu Eichmannu.

Milgram je nameraval s poskusom pridobiti odgovor na vprašanje: »Ali je možno, da so Eichmann in milijon njegovih sokrivcev v holokavstu, le sledili ukazom? Ali jih lahko smatramo kot sokrivce?«

Na začetku je večina ljudi zagotovo mislilo, da pozna odgovor na to vprašanje. Na žalost je bila resnica drugačna. 

Kako je potekel eksperiment? Eksperimentator (igralec in zaveznik eksperimenta) je ukazal učitelju, ki je predmet eksperimenta (torej udeleženec), naj povzroči boleče elektrošoke učencu, ki je v resnici igralec in zaveznik eksperimenta.

Učitelj in učenec sta sedela v ločenih prostorih, vendar sta se lahko slišala. Učitelj je verjel, da je za vsak napačen odgovor, učenec prejemal resnične šoke, vendar v resnici šokov ni bilo. Učenec, ločen od učitelja, je vklopil magnetofon povezan z generatorjem elektrošokov, ki je za vsako stopnjo šoka predvajal predhodno posnete glasove.  

Ti glasovi, ki so bili glasovi bolečine in agonije, so z vsakim napačnih odgovorom naraščali.

Poskusi so privedli do presenetljivih ugotovitev. Znatno število oseb je izvedlo to, kar se je od njih zahtevalo, brez pomisleka na naravo dejanja ali očitkov vesti. to so izvajali, dokler se jim je zdelo, da prihaja ukaz od legitimne avtoritete. Še huje je , da je kar 65% preizkušancev uporabilo maksimalno, smrtonosno jakost električnega šoka.

Čeprav je bil eksperiment ponovljen mnogokrat po vsem svetu, so rezultati bili konsistentni vsepovsod. Vendar to ni le eden izmed vidikov, neetične narave ljudi. Zelo raziskan je tudi t. i. efekt očividca.

Efekt očividca

Efekt očividca je fenomen, kjer večje število prisotnih ljudi pomeni nižjo verjetnost, da bo kdo pomagal osebi v stiski. Ljudje bodo bolj verjetno pomagali, če bo manj očividcev kot več.

Pri tem obstaja kar nekaj dokumentiranih primerov tega efekta.

Leta 1964 so neznanci napadli 28 letno Catherine Genovese , ki se je vračala domov, in jo zabodli. Čeprav je kričala in prosila za pomoč, nihče od 20 ljudi, ki so bili v njeni bližini in so slišali krike za pomoč ni poklicalo policije ali rešilce ali priskočilo na pomoč.
Minilo je 30 minut preden je bil narejen prvi kontakt s policijo2.

Na Kitajskem sta dva kombija stisnila dvoletno deklico Wang Yue. Čeprav je nesrečo videlo 20 mimoidočih, nihče od njih ni priskočil na pomoč.3

Brezdomec Hugo Tale-Yax je rešil neznanko, ki jo je neznanec hotel zabosti, pri čemer je nato neznanec zabodel njega. Nadzorne kamere so pokazale, kako so ljudi hodili mimo, fotografirali in se celo dotikali Huga.

Na pločniku je ležal skoraj 90 minut, preden je prvi mimoidoči poklical policijo.4

Ana Frank
Ana Frank


Kljub vsemu so ljudje dobri po srcu


Kot je rekla že Ana Frank, verjamemo, da so ljudje kljub vsemu dobri po srcu. Čeprav človeška narava včasih pokaže svojo slabo plat, v zgodovini človeštva obstaja mnogo več dobrih ljudi, ki so nesebično pomagali bližnjemu.

Mogoče je problem tudi v tem, da mediji, kot tudi mi v tem članku, velikokrat prikazujejo le neetične dogodke, medtem ko vsi skupaj pozabljamo na dogodke, ki kažejo dobro človeka.

Tudi COVID-19 je to storil, saj so se v pandemije razkrile stvari, ki so bile pometene pod preprogo. Kljub vsemu si dajmo nalogo, da naredimo vsaj eno dobro stvar za sočloveka. In potem bo kot sedaj COVID-19 okužbe tudi etičnost ljudi rastla eksponentno.


Viri:
1 https://en.wikipedia.org/wiki/Milgram_experiment
2 https://en.wikipedia.org/wiki/Murder_of_Kitty_Genovese
3 https://en.wikipedia.org/wiki/Death_of_Wang_Yue
4 https://abcnews.go.com/Health/Wellness/dying-good-samaritan-hugo-alfredo-tale-yax-symptom/story?id=10488434
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: