Ni pametnih mest brez pametnih ljudi

Profit, slepilo za naivneže
Tisti posamezniki, ki imajo ta dar, da prehitevajo čas, v katerem živijo, ugotavljajo, da se bodo že v bližnji prihodnosti vrednote meščanov bistveno spremenile. Koncentracijo bo zamenjala decentralizacija, denar pa bo izgubljal pomen v odnosu do kakovosti bivanja. A do tokrat bo verjetno preteklo še nekaj vode.

Kaj sploh je pametno mesto?
Najpomembnejši cilj ustvarjanja pametnih mest je izboljšanje kakovosti bivanja meščanov z uporabo novih tehnologij, ki naj bi zagotovile, da bodo mestni uradniki neposredno povezani z meščani in mestno infrastrukturo. Tako bi lahko učinkovito spremljali, kaj se dogaja v mestu, kako se mesto razvija in kaj je še treba storiti za boljšo kakovost življenja v mestu. Nekatera pametna mesta že zdaj prek sistema senzorjev beležijo in zbirajo različne podatke neposredno prek prebivalcev teh mest in določenih naprav, ki jih nato pregledujejo in analizirajo. Takšne informacije so ključne za odpravo pomanjkljivosti in neučinkovitih mestnih praks. Vodilna pametna mesta v svetu so, denimo, London, Stockholm, Singapur in Barcelona. Zadnja je postala »najpametnejše« pametno mesto na svetu predvsem zaradi pametnega transportnega sistema in pametne mestne osvetlitve.

Pametno mesto so pametni ljudje
Če bi kdo pri tem pomislil, da se praksa zbiranja podatkov z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo morda zdi nekoliko srhljiva, »orwellovska« (v smislu vsemogočnega nadzora Velikega brata nad vsemi aktivnostmi, ki se dogajajo v mestu), bi ga pomiril, saj je to daleč od resnice. V veliki večini pametnih mest je namreč zasebnost meščanov vrhunsko zavarovana. Zlorabe podatkov zelo strogo sankcionirane. Vsako mesto seveda ne more postati pametno mesto. Za to se mora ujemati več dejavnikov, najpomembnejši med njimi pa so pametna ekonomija, pametna mobilnost, pametno okolje, pametno življenje, pametno upravljanje in pametni ljudje. Vsako mesto seveda ne more postati pametno mesto. Za to se mora uskladiti več dejavnikov, najpomembnejši med njimi pa so pametna ekonomija, pametna mobilnost, pametno okolje, pametno življenje, pametno upravljanje in pametni ljudje. Pametna ekonomija je tista, ki spoštuje inovativni duh, podjetništvo in produktivnost, fleksibilnost trga delovne sile ter mednarodno povezanost mest.

Pametno okolje je ekološko naravnano okolje. Pametna mobilnost pomeni visoko raven lokalne dostopnosti (s pametnim javnim transportom) in tudi dostopnost informacijske tehnologije v gospodinjstvih.

Pametno upravljanje pomeni demokratičnost pri sprejemanju odločitev na mestni ravni, kar pomeni udeležbo meščanov pri sprejemanju odločitev, transparentnost odločitev, zatiranje korupcije, učinkovito upravljanje javnih in socialnih storitev ter minimiziranje stroškov mestnih uslužbencev. Pametni ljudje so izobraženi, se vseživljenjsko izobražujejo, so široko razgledani, fleksibilni, kreativni in kozmopolitski.

Pametno okolje je ekološko naravnano okolje.

Med vsemi temi dejavniki bi še posebno poudaril pametno upravljanje in pametne ljudi. Za idealnega župana, denimo, ni dovolj le to, da je sposoben poslovnež, drzen in vizionarski pri sprejemanju odločitev, ampak mora imeti po drugi strani tudi posluh za argumentirane probleme meščanov, poleg tega mora biti tudi finančno odgovoren in stroškovno učinkovit.
Brez pametnih ljudi seveda pametnih mest ne more biti. Prebivalci, ki jih je čas povozil in nikakor nočejo razumeti, da se svet nenehno spreminja in da njihovo ljubo mesto nikoli ne bo več tako, kakršno je bilo leta 1975, in ki trmasto zavračajo uporabo računalnikov, mobilnikov, pametnih kartic in interneta, so za razvoj pametnih mest škodljivi, pa naj se to še tako grdo sliši.

Enako škodljivi so tudi tisti, ki v življenju še nikoli niso prebrali Balzaca, Dostojevskega ali Fromma, ampak je na njihovem bralnem seznamu le kakšna rumena revija ali kuharska knjiga in ki ne znajo v tujem jeziku spregovoriti niti treh stavkov. Ti ljudje živijo v slonokoščenih stolpih nazadnjaštva in mentalne omejenosti. Če bi bilo po njihovo, bi se še vedno vozili s kočijami in tipkali na tipkalne stroje. Enako škodljivi za razvoj pametnih mest so tudi nestrpneži vseh vrst in oblik, denimo tisti, ki se jim stopnja stresnih hormonov v telesu poveča ob pogledu na temnopoltega občana, občana z zeleno barvo las ali na istospolno usmerjenega ali usmerjeno. Ker se tako bojijo drugačnosti, se verjetno bojijo tudi kakršnegakoli napredka, predvsem pa samih sebe.

Boštjan J. Turk, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo
Prispevek je osebno mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.