Ni ga dogodka, ki bi lahko človeka bolj razgalil od njegovega ravnanja in obnašanja za mizo

V poslovnem svetu ne gremo na kosilo ali večerjo zato, ker bi bilo koga treba nahraniti, temveč zgolj in izključno zaradi sklepanja poslov.
 
Lahko bi rekli, da je vedenje za mizo, temeljno merilo dobre ali slabe vzgojenosti. Osnovne zakonitosti vedenja za mizo so skoraj enake po celem svetu, zlasti ko govorimo o poslovnem svetu.
 
Že tako majhno in na videz nepomembno dejanje, kot je pitje kave, lahko razkrije stopnjo naše podkovanosti v poznavanju bontona za mizo. Pitje kave, najpogostejši obred, s katerimi mnogi začnejo dan, prebiranje novic v domači jedilnici ali morda priljubljeni kavarni, v družbi ali brez. Ob kavicah se odvijajo bodisi poslovni sestanki ali pa potekajo najbolj intimni pogovori med prijatelji. Tako kot vsi segmenti našega življenja, obstaja tudi pri pitju kave ali čaja, nekaj priporočil iz sveta bontona. Velja si zapomniti vsaj 4:

1. Vrečke s sladkorjem ne mečkajte predolgo s prsti in ne udarjajte z njo ob rob mize. Če zvoki ne motijo vas, pa so lahko moteči za vse v vaši družbi.
2. Nežno, elegantno in tiho (z gibi gor-dol), premešajmo kavo, ne ropotajmo z žličko, ob stene skodelice.
3. Žličke nikoli ne poližemo. Ni treba vsem za omizjem pokazati naših brbončic.
4. Kave nikoli ne srkamo. Počakajmo minuto dlje, da se ohladi.

In zakaj bi se držali teh priporočil?
 
Ker bomo s svojo uvidevnostjo poskrbeli, da nepotrebni zvoki, polivanje ali kazanje jezika, ne bodo vplivali na kvaliteto in kontinuiteto pogovora. Srečanje poteka nemoteno. Istočasno pa svoji družbi pokažemo, da smo poučeni in tako ustvarimo prijeten, dober vtis.
 
Vsakomur se lahko pripeti, da med jedjo prevrne kozarec z rdečim vinom, ali se popacka s smetanovo omako. Še tako neprijetna situacija ni niti približno tako mučna, če se za mizo znamo vesti suvereno in upoštevamo pravila lepega vedenja.

Vselej opazimo tiste, ki izstopajo, ampak ne v pozitivni luči. Med obedom se za mizo ogledujemo tako gostje, kakor tudi strežno osebje. Slednji bodo, če bomo mi obvladali znakovno govorico jedilnega pribora, nemudoma razumeli, ali potrebujemo še kaj, ali pa smo z obedom zaključili.
 
Veliko slovenskih direktorjev potoži, da se njihovi zaposleni, pri mizi ne znajo vesti primerno.
 
Hkrati pa mnogi priznajo, da imajo tudi sami pogosto težave pri poslovnem kosilu ali večerji, ker niso prepričani, kako se česa lotiti. In tako se na koncu ukvarjajo s hrano, namesto s poslovnim partnerjem in  razlogom, za obed. Veliko ljudem predstavlja poslovni obed stresno izkušnjo, zaradi obeda samega in ne zaradi teme pogovora ali sogovornikov.
 
Skorajda vsak dan smo lahko udeleženci poslovnih obedov, ki so »vredni milijon evrov«. Seveda nimam v mislih tako drage hrane, ampak dragocenih priložnosti, ki jih lahko izgubimo zaradi našega neznanja in nespodobnega vedenja za mizo.
 
Živimo v svetu, v katerem ljudje ves čas primerjajo in sodijo, in vedno si prizadevamo, da bi naredili pravi vtis. Poslovna večerja ali udeležba na dogodku,  je priložnost za mreženje, izmenjevanje znanja in rdeča nit nikakor ni hrana ali kako pravilno uporabiti ves pribor, ki je pred nami. Če nimamo dovolj znanja iz področja bontona za mizo, bomo v zadregi. Zmedeno bomo pogledovali naokoli, kako se hrane lotevajo sosedje, ugibali katere vilice naj uporabimo za posamezen hod obeda in po pomoti morda prijeli sosedov kozarec.
 
Glede na to, da na tovrstnih dogodkih nimamo dovolj časa, da bi nove osebe podrobneje spoznali, prihaja do hitrih posploševanj, na podlagi vtisa, kakršnega nekdo na nas naredi tudi za mizo. Z našim ravnanjem za mizo se pokažemo v pravi luči, takšni kakršni smo. Sogovorniki si tako nemudoma ustvarijo mnenje o nas.
 
Priljubljeni samopostrežni bifeji in vedenje posameznikov okoli njih, razkrivajo več kot si mnogi mislijo. V nekaj trenutkih, lahko v množici posameznikov, poučeno oko zazna, kdo je vešč kulture lepega vedenja in kdo ne. Izstopala bo oseba, ki se zna dostojanstveno, lahkotno s krožnikom in kozarcem v eni roki, rokovati s poslovnimi partnerji. Ne bomo priča njenemu zbeganemu iskanju mize, da bi odložila stvari, temveč bo srečanje delovalo na videz spontano in tekoče. V resnici se za tem skriva izobraževanje in nekaj vaje.
 
Osebno opažam upad znanja bontona za mizo pri ljudeh, kar je nekoč veljalo za del družinske vzgoje.
 
Pomanjkanje znanja, ki se le še redko prenaša iz generacije v generacijo, ustvarja stresne situacije. Pri otroku, ki na praznovanju tetinega rojstnega dne onemogoči ostalim, da bi v miru obedovali, pri mladem fantu, ki se počuti nelagodno na prvem zmenku, ko bi rad naredil najboljši vtis, kakor tudi pri poslovni ženski, ki namesto sproščene poslovne večerje, briše potne dlani in se ukvarja s kupom nepotrebnih stvari. Trenutki, ko bi se morali posvečati ljudem okoli nas, namesto tega pa brskamo po spominih, ker ne vemo, katero hrano naj bi jedli z rokami, ali trkamo s penino, kaj naredimo s prtičkom, ko zapustimo mizo, kdo plača obrok po podpisu pogodbe, kako postopamo, ko je zdravica namenjena nam itd.
 
Vsi moji klienti se zavedajo pomena poznavanja bontona za mizo v našem okolju, kot tudi kadar sodelujejo s partnerji iz tujine. To, da se poučimo o navadah drugih kultur, ter se tako izognemo dilemam ali morebitnim žalitvam, je znak globokega spoštovanja in povsod bodo naš trud sprejeli izjemno pozitivno. Bonton za mizo je eno najširših področij, o katerem je zapisanih največ pravil in je prav tako za moje kliente, vsebinsko zelo zanimivo. Razgibanost širokega področja in praktične vaje, ga delajo izjemno privlačnega za učenje. Vsega se ne moremo naučiti čez noč, potrebna je vaja, je pa to zagotovo ena izmed najboljših, trajnih naložb vase, ki pripomore k naši samozavesti.
 
V izogib stresu in morebitnim zagatam, ter osredotočanju na sogovornika in sklepanje poslov, je poznavanje osnov kulturnega vedenja za mizo, nuja današnje družbe.
 
Vsa sklepna dejanja v poslu se najpogosteje odvijajo ravno za mizo, ob hrani in pijači, ki naj bi v prvi vrsti imela povezovalni, družabni učinek. Potrudimo se, da ne ustvarimo ravno nasprotnega. Vsa odgovornost je na nas samih. Poskrbeti je treba, da se v naši družbi, drugi počutijo dobro ter se do sogovornikov vesti spoštljivo.