»New age« ločnice med prostim in delovnim časom

Sredi vročinskega vala sedim v naravni senci mediteranskega rastja. Podoba je že prav kičasta, a resnična. Na peščeni plaži pijem ohlajeno bevando in pišem. Za časopis. Tako rekoč sem v službi, ki ima danes pogled na morje. Z vsako nadaljnjo tipko na svoj prenosni računalnik sem vse bolj prepričana, da sem v sanjski (!) službi med letnim dopustom.
Fotografija: Jure Eržen
Odpri galerijo
Jure Eržen

Že davno tega sem opravila z »new age« tezami o nujnih ločnicah med prostim in delovnim časom, osmislila svoj čas in si postavila le eno pravilo: ravnotežje. Dan mora imeti več barv, več zgodb, več malih zmag in navsezadnje tudi več malih porazov ...

Priznam, da sem pred leti pod težo vseh v medijih zapisanih izkušnjah o izgorelosti in podobnih rečeh skoraj že klecnila in si kar sama diagnosticirala prenekatero bolezen sodobnega časa. Bila sem kot bruc na medicinski fakulteti, ki ima iz tedna v teden (pač glede na snov, ki jo obravnavajo) novo smrtonosno bolezen. Ko sem o tem spregovorila, sem ugotovila, da pri utesnjujočih občutkih sploh nisem osamljena. Več takšnih nas je bilo, ki smo v znak spoštovanja strokovnih nasvetov začeli živeti po pravilih. Ki sploh niso bila nam lastna. Kakšna neumnost! Kakšna odsotnost kritične distance do vsega, kar nam je prišlo »pod roko«!



Kakšna izguba samozavesti, šestega čuta in kmečke pameti! Da ne bo pomote, z vso resnostjo je treba urgirati ob znakih psihofizičnega nokavta, a še preden ta useka, je koristno racionalno začeti upravljati sebe in svoj čas. A zato je nujno treba imeti posluh. To velja predvsem za tiste, ki postavljajo pravila. Recimo vodstvo Microsofta Slovenija pri uresničevanju večje učinkovitosti zaposlenih že premika meje, saj svojim zaposlenim dovoljuje, da je njihova pisarna lahko kjerkoli, kjer je le na voljo brezžična povezava – tudi v kavarni ali v letalu 10.000 metrov nad zemljo, pri čemer mora veljati le eno, to je opravljeno delo.

Dobro in hitro. Ali kot je v Svetu kapitala, ki ga izdajamo v razmahu dopustov in temperaturnih rekordov, dejal doktor agronomije Jan Bizjak: »Rast, rast, rast; če je prevelika in prehitra, tudi v naravi prinese zgolj bolezni, škodljivce in nezmožnost prestati ujmo. Narava nas marsikaj uči: ključno je ravnovesje!«

Seveda, sploh če konec koncev želimo doseči tisto, kar v življenju res šteje. In to niti približno ni denar, je dejal Gordon Gekko v kultnem filmu Wall Street 2, ampak še enkrat in ponovno čas, ki ga še imamo pred seboj. In blagodejna senca.

Več iz rubrike

mnenja

Obleka naredi človeka … ne. Ustvari pa izjemno močan vtis

Zakaj pospravimo stanovanje, ki ga želimo prodati, preden objavimo fotografije na spletu?

mnenja

Kdo je kriv za slab odnos do strank

Kot stranke smo že vsi kdaj naleteli na slab ali celo nemogoč odnos zaposlenih v nekem podjetju ali ustanovi, bili slabe volje in se zaobljubili, da se ne vrnemo nikoli več.

mnenja

Brisanje razlik med generacijami

Mlajši zaposleni bi se morali znati učiti iz izkušenj in modrosti starejših sodelavcev, ti pa se morajo naučiti biti odprti za sveže ideje mlajših kolegov.

mnenja

Petra Kovič: Dno potrebujemo. Če ni dna, ni odriva

Oprostite. Res mi je žal. Obžalujem. A bilo bi izumetničeno, fejk, zaslepljeno, nerealno, nespametno in celo neumno, če bi povsem zamolčali tisto, kar je povsod okoli nas. In v nas. Strah.

Komentarji: