Negotovost v Veliki Britaniji razjeda evropsko ekonomijo, borzo, gospodarstvo, ljudi...

Po pričakovanjih je približno 140.000 članov konservativne stranke v torek izvolilo novega predsednika stranke, ki naj bi hkrati nasledil tudi Thereso May na mestu predsednika vlade. Boris Johnson, kontroverzni politik, ki se je iz podpornika EU prelevil v gorečega zagovornika brexita, velja za nepredvidljivo osebo, številni mu očitajo preračunljivost.

Takoj po odstopu Therese May je začrtal svojo kampanjo z odmevno izjavo, da bo Velika Britanija 31. oktobra zapustila EU, z dogovorom ali brez njega. Poslanci britanskega parlamenta so ga vzeli resno in mu z amandmajem preprečili, da bi za izpeljavo brexita brez dogovora izkoristil prekinitev dela parlamenta. Poleg tega se mu takoj ob izvolitvi obetajo izstopi iz lastne stranke in ni nemogoče, da bo izgubil že tako šibko večino v parlamentu. V času pisanja prispevka je kljub razjasnitvi pomembnega dejstva torej še veliko neznank, politična usoda Velike Britanije pa močno negotova.

Omenjena politična negotovost neizprosno najeda britansko ekonomijo. Na začetku letošnjega leta sem v tej kolumni pisal o vidnih razpokah v gospodarstvu, sedaj pa posamezne institucije ocenjujejo, da je Velika Britanija blizu tehnične recesije.

Tamkajšnji neodvisni Nacionalni institut za ekonomska in socialna raziskovanja opozarja na že tako šibke obete, ki bi jih brexit brez dogovora (tudi v kontrolirani obliki) močno poslabšal. Gospodarstvo naj bi v letu 2020 predvsem zaradi odziva gospodarske politike stagniralo (obstaja sicer 30-odstotna verjetnost, da bo gospodarska rast celo negativna), inflacija naj bi presegla štiri odstotke, britanski funt pa naj bi izgubil okoli desetino vrednosti. Na dolgi rok naj bi stroški brexita brez dogovora znašali pet odstotkov BDP. Precejšen potencialen šok za visoko razvito gospodarstvo, kot je Velika Britanija.


Za vlagatelje bo pomemben odziv angleške centralne banke (BOE), ki se bo morebiti soočila s pešajočim gospodarstvom in rastočo inflacijo. Pri Bloombergu ocenjujejo, da bo v primeru brexita brez dogovora centralna banka znižala obrestno mero s trenutnih 0,75 odstotka na nič odstotkov, hkrati pa naj bi uvedla nov program kvantitativnega sproščanja (angl. quantitative easing). Če se bo prihodnji vladi vendarle uspelo izogniti izstopu iz EU brez dogovora, potem naj bi obrestne mere ostale na trenutnih ravneh še vsaj naslednja tri leta. Kot sklepajo pri Bloombergu, naj bi bile nizke obrestne mere posledica nadaljnjih zamikov izstopa in morebitne spremljajoče politične agonije ter ohlajanja globalnega gospodarstva.



Ob vsem napisanem ni presenetljivo, da smo lahko v začetku tedna v tujih poslovnih medijih zasledili naslove, da so naložbe v Veliki Britaniji v tem trenutku skoraj neprimerne za vlaganje.

Tokrat namreč ne govorimo o običajnem naložbenem tveganju, ki ga lahko izmerimo in za katerega so dobro razpršeni vlagatelji poplačani z višjo donosnostjo. V trenutnih razmerah vlada težko nadzorovana negotovost, ki vlagateljem v britanske naložbe ponuja le množico neznanih zapletov. Dobri politični analitiki bodo verjetno sposobni predvideti nadaljnje Johnsonove poteze in možne razplete, iskanje naložbenih priložnosti v Veliki Britaniji pa v tem trenutku spominja bolj na špekuliranje.


mag. Gorazd Belavič, CFA
direktor sektorja za analize, Triglav Skladi