Ne legalizacija, regulacija in nadzor uporabe konoplje za medicinske namene

Prvi predlog zakona o konoplji, kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC je nastal kot plod sodelovanja Kroga mladih SMC in Piratske stranke Slovenije, dovoljeval pa bi uporabo konoplje za osebne namene, gojenje konoplje doma v manjših količinah, pa tudi nadzorovano rekreativno porabo konoplje.

Drugačen predlog zakona o gojenju konoplje in pridobivanju kanabisa za medicinske namene je pripravila poslanska skupina SD. Zdi se, da se stvari na tem področju tudi pri nas končno premikajo, pa čeprav je trenutne zakonodajne spremembe prekinil odstop premiera, tako da se bo nadaljnja razprava verjetno prenesla v naslednji sklic državnega zbora.

Pa je Slovenija na legalizacijo konoplje resnično pripravljena?

Konoplja je dandanes še vedno pogosto stigmatizirana in prevečkrat obravnavana zgolj kot droga. Pri tem pomemben del stroke meni, da je konoplja več kot to – da pomaga pri marsikaterih najtežjih boleznih, lajša kronične bolečine, blaži mišične krče, blaži simptome aidsa, raka, multiple skleroze, epilepsije in glavkoma, pozitivno vpliva tudi na depresijo in anksiozne motnje. Praktično ni dvoma niti o tem, da je generalno gledano bistveno varnejša za zdravje bolnikov od številnih kemičnih zdravil, ki se izdajajo na recept. Zdravila na recept, ki jih sicer bolniki jemljejo za zdravljenje opisanih bolezni, imajo namreč celo vrsto stranskih učinkov; tako po nekaterih raziskavah v Združenih državah Amerike vsako leto zaradi prevelikega odmerka teh zdravil umre okoli 17.000 ljudi. Po drugi strani pa predoziranje s konopljo fizično ni mogoče, saj bi moral, sodeč po indikatorju smrtnosti (LD₅₀), uživalec pokaditi približno 680 kilogramov konoplje v petnajstih minutah, da bi pri njem povzročila smrt.

Namesto da bi končno zakonsko uredili vsaj področje gojenja konoplje za medicinske namene in s tem pomagali bolnikom, je javnost razdeljena ter pogosto zmanipulirana z argumenti ene in druge strani.

In če racionalnega razloga proti legalizaciji konoplje za medicinske namene ni, je treba biti pri njeni legalizaciji za rekreativno uporabo vendarle previdnejši. Kot je izjavil nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama (ki je sicer tudi sam priznal, da je v mladosti rekreativno kadil konopljo), je treba konopljo obravnavati kot pomembno vprašanje javnega zdravja, podobno kot cigarete ali alkohol. In dejstvo je, da gre pri vprašanju ureditve in regulacije konoplje za medicinsko uporabo za vprašanje, ki je bistveno drugačno od vprašanja legalizacije konoplje za rekreativno uporabo.

Z dvema različnima zakonskima predlogoma smo v Sloveniji diskusijo o legalizaciji konoplje za medicinske namene pomešali in obremenili z diskusijo o legalizaciji konoplje za rekreativne namene, kar je vsaj nespametno, saj argumenti za eno ne zdržijo argumentov za drugo stran. Diskusijo o rekreativni uporabi konoplje bi lahko, na primer, primerjali z diskusijo o legalizaciji prostitucije – gre za kompleksno temo, ki je za marsikatero družbo težka in ki odpira mnogo več vprašanj kot (za zdaj) prinaša realnih rešitev.

In namesto da bi končno zakonsko uredili vsaj področje gojenja konoplje za medicinske namene in s tem pomagali bolnikom, je javnost razdeljena ter pogosto zmanipulirana z argumenti ene in druge strani.

Prvi koraki na področju medicinske uporabe konoplje so bili v Sloveniji sicer že storjeni. Marca 2016 sta bila z Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 22/16) omogočena uporaba in dostop do vseh zdravil na osnovi konoplje (ekstraktov), ki imajo urejen pravni status v Evropski uniji. S spremembo uredbe sta bila tako v Sloveniji omogočena pridobitev dovoljenja za promet in prihod na trg tudi nekaterim industrijsko izdelanim zdravilom na osnovi konoplje, ki so že na voljo v nekaterih državah članicah EU in ki vsebujejo ekstrakte konoplje in nabilon (sintetični analog THC). Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah o razvrstitvi prepovedanih drog pa je bila z marcem 2017 (Uradni list RS, št. 14/2017, v nadaljevanju: »uredba«) dodatno omogočena tudi uporaba rastline konoplje za medicinske namene. Sprememba je torej formalno omogočila uvoz (sintetičnih) zdravil, proizvedenih v tujini, ter uporabo standardiziranih cvetnih ali plodnih vršičkov rastline konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena, za uporabo v medicini. Vendar le formalno. Čeprav je na prvi pogled sprememba uredbe prinesla pozitivne rezultate za tiste, ki se zdravijo ali se bodo zdravili s konopljo, je dejanska situacija namreč drugačna.

Reuters

Po dostopnih informacijah Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) vse do danes namreč še nikomur ni podelila dovoljenja za uvoz ekstraktov iz medicinske konoplje. Zakaj, ni jasno. Je pa dejstvo, da lahko, kljub optimistični ureditvi, ki jo je prinesla uredba, danes v slovenskih lekarnah dobimo zgolj sintetični THC, ki je po mnenju stroke povsem neprimerljiv z organskim THC in niti približno nima zdravilnih učinkovin, ki jih pripisujejo organskemu THC. Spremembe Uredbe tako dejansko niso spremenile ničesar, saj po nekaterih informacijah JAZMP potencialnim uvoznikom postavlja vedno nove pogoje, ki jim je nemogoče zadostiti.

Neurejen ostaja tudi proces pridelave in predelave konoplje za medicinske namene, ki s to uredbo ni bil omogočen in je ostal nespremenjen, kar pomeni, da je Slovenija vezana na uvoz konoplje za medicinske namene iz drugih držav, kar je slabo tako z vidika gospodarstva kot z vidika bolnikov, ki konopljo uporabljajo za zdravljenje. Kot je v predlogu zakona opozorila ena od poslanskih skupin, je držav, kjer gojijo medicinsko konopljo, v svetu malo, zaradi česar so produkti, ki sicer praviloma ne dosegajo želene koncentracije zdravilnih snovi, težko dostopni in dragi, zaradi nizke koncentracije zdravilnih sestavin pa je negotova tudi njihova učinkovitost. Kot že pojasnjeno, JAZMP do danes še ni podelila dovoljenja za uvoz organske konoplje, zato zdravljenje s konopljo na legalen način v Sloveniji danes ni možno.

Verjetno prav zato v Sloveniji cveti črni trg z zdravili in ekstrakti organske konoplje, ki jih po visokih cenah prodajajo preprodajalci, pri tem pa kupci (najpogosteje bolniki) ne vedo, kaj dejansko kupujejo. Znano je namreč, da preprodajalci v izdelke zaradi večje teže dodajajo različne primesi, negotovi pa sta tudi kontaminacija rastlin s pesticidi in kakovost na splošno. Samozdravljenje je za bolnike dodatno tvegano tudi zato, ker ti niso vešči doziranja, kar pa je izredno pomembno za uspešno zdravljenje.

Predlog zakona o gojenju konoplje in pridobivanju kanabisa za medicinske namene (v nadaljevanju: predlog zakona) ureja in omogoča gojenje konoplje za medicinske namene, s čimer želijo predlagatelji dopolniti navedene pomanjkljivosti zakonodaje, ki onemogoča pridelavo in predelavo konoplje, ter posledično omogočiti izdajo dovoljenj za gojenje in avtorizacijo drog kot primernih v medicini. Tako bi prekinili odvisnost od uvoženih zdravil na bazi konoplje, bolnikom omogočili varnejša, lokalno pridelana in cenejša zdravila, področje pa končno regulirali. Predlog zakona je torej omejen le na zakonito gojenje rastlin za pridobivanje medicinskih drog in v ničemer ne spreminja veljavne ureditve na področju obravnave zlorab prepovedanih drog; z njim se v slovensko zakonodajo povzema regulacija pridelave konoplje za medicinske namene po nemškem modelu.

Drugi predlog zakona o konoplji, kanabisu in izdelkih z višjo vsebnostjo THC pa predvideva popolno legalizacijo konoplje po vzoru Urugvaja, ki se je takšnega ukrepa poslužil z željo po spremembi trenda neuspešnega boja s preprodajalci droge in posledičnim nasiljem. Glavni argument predlagateljev v tem primeru je gospodarski potencial, saj naj bi legalizacija konoplje v državno blagajno že tretje leto po njegovi uvedbi prinesla dodatnih 20 do 30 milijonov evrov. Predlog predvideva popolno legalizacijo konoplje in posledično črtanje konoplje iz uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, ureja pa tudi osebno komercialno rabo konoplje.

Področje komercialne rabe izdelkov z višjo vrednostjo THC naj bi bilo urejeno s pomočjo sistema licenc. Konopljo in izdelke iz konoplje bi torej lahko prodajali le tisti, ki bi na pristojnem ministrstvu pridobili licenco, licence pa bi se podeljevale za pridelavo, predelavo in prodajo. Licencirani prodajalci, predelovalci in gojitelji konoplje bi morali plačati 20 evrov na gram THC, posebne ugodnosti pa so predvidene za tako imenovane male proizvajalce, za katere bi prispevek v državno blagajno znašal 15 evrov na gram THC. Posebnost predloga je tudi ta, da bi bil tako uvoz kot izvoz izdelkov z višjo vsebnostjo THC prepovedan.

Reuters

Kar zadeva osebno rabo konoplje, bi ta vključevala tako pridelavo in predelavo kot posedovanje konoplje in izdelkov iz konoplje, ne pa tudi prodaje, ki bi ostala prepovedana. Bi pa torej vsakdo lahko doma gojil konopljo, pri čemer je pridelovalna površina zamejena na tri kvadratne metre. Predlog zakona opredeljuje tudi ukrepe in načine za omejevanje izdelkov z višjo vsebnostjo THC, ki so zelo podobni tistim, ki jih že določa zakon o omejevanju porabe alkohola.

Oba zakonska predloga torej urejata različno problematiko, čeprav se ju je v javni in politični razpravi poskušalo enačiti. Pri tem pa bi bilo smiselno, da Slovenija, preden sploh razmišlja o legalizaciji konoplje za rekreativno uporabo, uredi regulacijo in nadzor uporabe konoplje za medicinske namene. Paradoksalno je, da je to formalno že storila in delno tudi omogočila z uredbo, ki pa zaradi samovoljnih in škodljivih birokratskih ovir nikdar ni imela možnosti zaživeti. Vprašanje rekreativne uporabe naj zato za zdaj ostane v drugem planu že zato, da ne preglasi nujnih sprememb na področju medicinske konoplje. Videli bomo, kako se bo razprava nadaljevala v prihodnje, kaže pa, da bomo tudi v Sloveniji vendarle kmalu dozoreli in bomo končno pripravljeni tudi na dejanske (in ne zgolj na papirju) spremembe ter ureditev zakonodaje glede gojenja in uporabe konoplje za medicinske namene.