Navdihovanje in motiviranje
V življenju smo se vsi že srečali z ljudmi ali vsaj eno osebo, ki je pustila močan pečat na nas.
Odpri galerijo
Nekdo je lahko imel velik vpliv na nas, bodisi na način, da nas je znal zelo dobro zmotivirati za neko dejanje ali pa nas je celo navdihnil za veliko spremembo v življenju. To so ljudje, ki v prvem primeru nosijo veliko stopnjo energije, optimizma, ki sta zelo zelo nalezljivi lastnosti, pri tistih, ki navdihujejo pa gre predvsem za ljudi, ki svoja stališča, prepričanja in vrednote svetu sporočajo od znotraj navzven, kar pomeni, da znajo zelo dobro opredeliti in ubesediti svoj zakaj oziroma vrednoto ali smoter, ki stoji za njihovim početjem. Ti ljudje so ponavadi voditelji s karizmo, ljudje, ki premikajo svet na bolje, vizionarji in inovatorji.
Najnovejši del možganov, ki se je razvil pri homo sapiensu je neokorteks. Ta je odgovoren za racionalno in analitično razmišljanje ter za jezik. Zaradi dejstva, da je analitični del uma povezan z našimi jezikovnimi sposobnostmi oziroma sposobnostjo, da neko racionalno odločitev ali dejanje lahko tudi dobro opišemo pomeni da ljudje brez problema opisujemo kaj delamo, kako to počnemo in to vse do najmanjše podrobnosti.
Malo bolj komplicirano pa je vse, kar se tiče našega čustvenega izražanja ter tega kako objasniti zakaj smo nekomu ali nečemu zvesti, zakaj nečemu zaupamo in zakaj se odločamo tako kot se.
Tukaj gre za čisto biologijo oz. fiziologijo; limbični del možganov je odgovoren za naša čustva, med drugim za zaupanje in zvestobo, prav tako pa nadzira tudi vse človekovo vedenje in naše sprejemanje odločitev, nima pa jezikovne zmogljivosti.
Torej tisti del, ki nadzoruje naša čustva nima jezikovne zmožnosti in ravno zaradi te nepovezanosti zelo težko ubesedimo svoja čustva. Težko pojasnimo na primer zakaj smo se zaljubili točno v določeno osebo. Z besedami si sicer prizadevamo opisati resnični razlog za ljubezen oz. ga poskušamo razumsko utemeljevati. »Zabavna in inteligentna je« začnemo. Vendar na svetu je veliko zabavnih in pametnih ljudi, pa jih ne ljubimo in se ne želimo poročiti z njimi. Za to, da se zaljubimo vsekakor niso dovolj le osebnostne lastnosti in zmožnosti drugega.
Razumsko vemo, da z našimi utemeljitvami ne razložimo ljubezni. V resnici gre za to, kako se ob svojih ljubljenih počutimo, toda ta občutja je zelo težko ubesediti. To velja tudi za druge odločitve. Ko čutimo, da je odločitev prava, težko pojasnimo svoje ravnanje. To je zato, ker tisti del, ki nadzoruje postopek odločanja (limbični del), ne nadzoruje jezika, zato racionaliziramo. Ne gre za to, da ljudje tega ne bi vedeli; gre za to, da težko pojasnimo zakaj ravnamo tako, kot ravnamo.
Limbični del v naših možganih je zelo močan, dovolj močan, da poganja naše ravnanje, ki je včasih v nasprotju z analitičnim in racionalnim razumevanjem situacije. Pogosto sledimo in zaupamo notranjemu občutku, srcu, tudi če se zdi naša odločitev v nasprotju z vsemi dejstvi in številkami.
In ravno tisti, ki znajo dobro utemeljiti najprej v svojem umu, nato pa tudi besedno zakaj nekaj počnejo, s tem svojim smotrom, prepričanjem, ki ga znajo ubesediti dobijo moč, da zelo močno vplivajo na druge. Več o korakih kvalitetne komunikacije na povezavi TUKAJ.
Taki ljudje navdihujejo in motivirajo ostale k delovanju podobnemu njihovemu. Najdemo jih kot vizionarje v podjetjih, ki spreminjajo industrijo, lahko tudi med učitelji, ki strastno in entuziastično predajajo znanje svojim učencem, kot tudi v družinah v vlogi staršev, ki s svojo vzgojo, ki temelji na pozitivnih prepričanjih in dobrih vrednotah gradijo odlično temelje svojim otrokom za njihovo življenje.
Razlog, da svoja čustva in odločitve težko opišemo tiči v možganih
Najnovejši del možganov, ki se je razvil pri homo sapiensu je neokorteks. Ta je odgovoren za racionalno in analitično razmišljanje ter za jezik. Zaradi dejstva, da je analitični del uma povezan z našimi jezikovnimi sposobnostmi oziroma sposobnostjo, da neko racionalno odločitev ali dejanje lahko tudi dobro opišemo pomeni da ljudje brez problema opisujemo kaj delamo, kako to počnemo in to vse do najmanjše podrobnosti.
Pogosto sledimo in zaupamo notranjemu občutku, srcu, tudi če se zdi naša odločitev v nasprotju z vsemi dejstvi in številkami.
Malo bolj komplicirano pa je vse, kar se tiče našega čustvenega izražanja ter tega kako objasniti zakaj smo nekomu ali nečemu zvesti, zakaj nečemu zaupamo in zakaj se odločamo tako kot se.
Tukaj gre za čisto biologijo oz. fiziologijo; limbični del možganov je odgovoren za naša čustva, med drugim za zaupanje in zvestobo, prav tako pa nadzira tudi vse človekovo vedenje in naše sprejemanje odločitev, nima pa jezikovne zmogljivosti.
Torej tisti del, ki nadzoruje naša čustva nima jezikovne zmožnosti in ravno zaradi te nepovezanosti zelo težko ubesedimo svoja čustva. Težko pojasnimo na primer zakaj smo se zaljubili točno v določeno osebo. Z besedami si sicer prizadevamo opisati resnični razlog za ljubezen oz. ga poskušamo razumsko utemeljevati. »Zabavna in inteligentna je« začnemo. Vendar na svetu je veliko zabavnih in pametnih ljudi, pa jih ne ljubimo in se ne želimo poročiti z njimi. Za to, da se zaljubimo vsekakor niso dovolj le osebnostne lastnosti in zmožnosti drugega.
PREBERITE TUDI:
Razumsko vemo, da z našimi utemeljitvami ne razložimo ljubezni. V resnici gre za to, kako se ob svojih ljubljenih počutimo, toda ta občutja je zelo težko ubesediti. To velja tudi za druge odločitve. Ko čutimo, da je odločitev prava, težko pojasnimo svoje ravnanje. To je zato, ker tisti del, ki nadzoruje postopek odločanja (limbični del), ne nadzoruje jezika, zato racionaliziramo. Ne gre za to, da ljudje tega ne bi vedeli; gre za to, da težko pojasnimo zakaj ravnamo tako, kot ravnamo.
Limbični del v naših možganih je zelo močan, dovolj močan, da poganja naše ravnanje, ki je včasih v nasprotju z analitičnim in racionalnim razumevanjem situacije. Pogosto sledimo in zaupamo notranjemu občutku, srcu, tudi če se zdi naša odločitev v nasprotju z vsemi dejstvi in številkami.
Ljudje, ki imajo na druge vpliv, imajo svoj smoter
Večina ljudi deluje po principu KAKO in KAJ (ker ju tudi lahko ubesedimo), zelo malo pa jih v resnici izhaja najprej iz ZAKAJ, torej iz smotra, prepričanja in vrednote, ki stoji za tem kako in kaj počnejo in govorijo. Razlog tiči v temu, da je ZAKAJ, torej našo vrednoto in smisel zakaj nekaj počnemo težko opisati besedno, jezikovno.
In ravno tisti, ki znajo dobro utemeljiti najprej v svojem umu, nato pa tudi besedno zakaj nekaj počnejo, s tem svojim smotrom, prepričanjem, ki ga znajo ubesediti dobijo moč, da zelo močno vplivajo na druge. Več o korakih kvalitetne komunikacije na povezavi TUKAJ.
»Zabavna in inteligentna je« začnemo. Vendar na svetu je veliko zabavnih in pametnih ljudi, pa jih ne ljubimo in se ne želimo poročiti z njimi.
Taki ljudje navdihujejo in motivirajo ostale k delovanju podobnemu njihovemu. Najdemo jih kot vizionarje v podjetjih, ki spreminjajo industrijo, lahko tudi med učitelji, ki strastno in entuziastično predajajo znanje svojim učencem, kot tudi v družinah v vlogi staršev, ki s svojo vzgojo, ki temelji na pozitivnih prepričanjih in dobrih vrednotah gradijo odlično temelje svojim otrokom za njihovo življenje.
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj