Naš standard je inovativnost

Inovativnost se začne z vsakim od nas. Srce tega procesa je osebni odnos, vloga podjetij in ustanov pa je zagotavljanje primerne infrastrukture ter kulture. V podjetju se moramo z inovativnostjo ukvarjati na več ravneh, od oblikovanja kompetenc do delavnic za pridobivanje novih poslovnih idej. Četudi se sliši neverjetno: inovativnost je mogoče tudi standardizirati.

Vrednost, ki se plača

Verjetno ima vsak med nami svoj pogled na inovativnost. Meni najljubša definicija je, da je to proces, pri katerem preoblikujemo idejo ali izum v izdelek oz. storitev, ki ima vrednost v kupčevih očeh in je zanjo pripravljen plačati. Inovativnost ni vezana samo na en ali dva oddelka v podjetju (raziskave in razvoj, marketing idr.), ampak je vpeta v celotno organizacijo ter se dogaja na vseh ravneh te organizacije.

ni podpisa

Verjamem, da so vsa obstoječa podjetja in organizacije do neke mere inovativni, saj je to edina pot, po kateri mora podjetje oz. organizacija, da si zagotovi konkurenčnost. Zanimivo je vprašanje, kako izmeriti, ali je podjetje zares inovativno. Obstaja veliko načinov meritev, od števila patentov, števila idej za nove izdelke, števila vpeljanih sprememb itd. Edina prava kazalnika, ki po mojem mnenju kažeta na inovativnost podjetja ali organizacije, sta dobiček podjetja in naraščanje tržnega deleža. Če ta narašča, smo verjetno na pravi poti, v nasprotnem primeru je treba spremeniti odnos do inovativnosti, saj konkurenti ponujajo boljše rešitve od naših.

Inovativnost se gradi pri posamezniku

Vsaka inovacija se začne z mislijo ali zamislijo. In vsak od nas jih ima vsak dan veliko. Od tega, da bi se lahko na poti iz službe ustavil še v trgovini, do rešitve za globalno segrevanje. Večina teh misli in zamisli umre skoraj tisti trenutek, ko so se porodile. Nekatere pa ostanejo in se z njimi ukvarjamo, ko oz. če imamo čas in energijo. Zamisel osvetlimo z različnih perspektiv, jo nadgradimo, spremenimo, 'zvijemo in raztegnemo' do trenutka, ko postane ideja. Že Albert Einstein je rekel: »Če zamisel v začetku ni absurdna, nima prihodnosti.«

Zavedanje o pomembnosti ukvarjanja z zamislimi in jasno izražanje idej sta zelo pomembna za našo osebno inovativnost in inovativnost naše organizacije. To pomeni, da se inovativnost gradi na osebni ravni. Poskrbeti moramo za zbiranje in nadgrajevanje idej, ki jih veliko podjetij izpelje skozi različne dogodke in procese zbiranja ter ocenjevanja idej. Morda najtežji korak je vpeljava idej v življenje. Vpeljava novih zamisli je že v osnovi tvegan proces, saj ni zagotovila za uspeh, je pa možnost za neuspeh. Pri novih stvareh ni ustaljene proizvodnje, distribucije, marketinga in konkurence. Nove stvari potrebujejo še več inovativnosti, s čimer je povezanih še več tveganj.

Za procesi je razumevanje kupca

V Danfoss Trati se z inovativnostjo ukvarjamo na različnih ravneh, z različnimi orodji in pristopi. Poleg zbiranja in razvijanja idej je glavni poudarek na izobraževanju in razumevanju kupca ali uporabnika. Zato poskušamo na naše dogodke pripeljati čim več sedanjih ali morda celo bodočih kupcev.

Na leto izvedemo kar nekaj dobrih praks, ki nam pomagajo usmerjati kompas v inovativnost, prilagojene so kulturi posameznega podjetja, ki se vključuje – pogosto so vabljeni tudi naši dobavitelji ali partnerji v najširšem pomenu besede. Na dvodnevnem dogodku 24Idea zaposleni tekmujejo z idejami. Celoten tok dogodkov je osredotočen na nadgradnjo in predstavitev idej. Timi imajo na razpolago tudi dostop do mentorjev in kupcev (če je le mogoče), da lahko čim bolj učinkovito razvijejo idejo v poslovni načrt. Zmagovalna ideja je nagrajena, člani tima pa lahko v naslednjih mesecih porabijo 20 odstotkov delovnega časa za njen nadaljnji razvoj.

ni podpisa

Na podobnem dogodku Man on the Moon, ki poteka v mednarodni skupini Danfoss, v katero je vključena slovenska Danfoss Trata, zbiranje idej, komentiranje, osnovna nadgradnja in prvo glasovanje potekajo prek spletne platforme. Na tej lahko sodelujejo vsi zaposleni, ki jih je več kot 25.000. Ideje nosilci predstavijo vodstvu korporacije, najboljši timi pa te lahko tri mesece razvijajo v startup okolju v Berlinu, kjer dobijo mentorstvo najboljših strokovnjakov. Posebna oblika zbiranja inovacij je tudi t. i. front end proces, ki je namenjen zbiranju in nadgradnji idej za nove izdelke. Sam proces je dolgotrajen in osredotočen na kupce. Tu si sledi serija delavnic s kupci, prodajo, produktnim vodenjem in razvojnim timom. Dogaja se veliko interakcije in nadgrajevanja. Velika vrednost procesa je hitrost, saj lahko iz tega dobimo zelo dobro opredeljene specifikacije za nov izdelek.

Standardizirana inovativnost

Poleg formalnih procesov se v podjetju veliko ukvarjamo z gradnjo kompetenc in znanja kot osnove za inovativnost. Imamo vpeljan sistem kompetenc, prav tako delamo na sistematičnem pristopu do izobraževanja. Poudarjamo deljenje znanja med sodelavci znotraj in med oddelki v obliki različnih delavnic, srečanj ter programov, s katerimi gradimo korake za naše bodoče in inovativno delovno okolje.

Ali lahko torej inovativnost standardiziramo? Odgovor ni enoznačen. Če poskusimo inovativnost stlačiti v formalni proces, je odgovor: ne. Srce inovativnosti se dogaja na osebni ravni in je ni mogoče formalizirati. Takšen proces lahko poženemo in bo živel toliko časa, dokler ga bo nekdo poganjal. Če pa inovativnost opredelimo kot skupek formalnih in neformalnih procesov ter dogodkov, ki omogočajo svobodo, dovoljujejo preizkušanje idej, definirajo inovativnost kot kompetenco, omogočajo sistematično in hkrati oportunistično delo z inovacijami, je odgovor: da. Inovativnost lahko standardiziramo s kulturo inovativnosti, ki jo v podjetju oz. organizaciji sistematično izvajamo.