Namesto uvodnika, uvod v novo ero EU

Najbolj strah me je strahu. Strah ne dopušča niti pogleda v oči niti dialoga. Zajeda se globoko v pore in v svoji zakotni luknji kuje najbolj zlovešče načrte. Zate. Zame. Očitno tudi za Evropo.
Fotografija: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Voranc Vogel

V krizi se je ljudem v kosti zagrizel strah pred jutrišnjo resničnostjo Evropske unije, ki ima pred nosom resda kopico izzivov in težko rešljivih težav. In v človeški naravi je, da bežimo pred težavami, namesto da bi se z njimi spopadli. V miru je lahko biti general, v vojni tako težko, da je to mesto rezervirano le za izjemne ljudi. Pisal mi je prijatelj Aleš iz Londona. Tja se je iz Ljubljane preselil pred tremi leti. Zaskrbljen je. Ne more verjeti, da je zanj obljubljena dežela tako prestrašena in zastrupljena z nestrpnostjo.

Podporniki brexita so vodeni in zmanipulirani, pravi, opiti od strahu pred begunci, ki jim ga vlivajo politikanti, oboroženi s floskulami o tujcih, ki da kradejo njihove službe, socialne dobrine in mesta v že tako prepolnih zdravstvenih čakalnicah.

Toda njihovi argumenti so primer demagogije »par exellence«, tako kot predpostavka, da je v ekonomiji stalno število delovnih mest in da se ob vsaki zaposlitvi tujca, nekje, znajde na cesti Britanec. Kakšna neumnost!

V Londonu mrgoli vlagateljev v zagonska podjetja, večina med njimi je tujcev, toda zaposlujejo domačine. Ti tujci privabljajo kapital, na katerem je londonski City zrasel v finančno središče Evrope.

So tujci roparji socialne blaginje? Večina se jih zanaša zgolj na javno zdravstvo, pri čemer so njihova neto vplačila, tako čez palec, višja od izplačil. Aleš je v Londonu tujec. Pri zdravniku je bil enkrat (!). Deluje v okviru javnih zdravstvenih storitev, Britancem pomaga ohranjati psihično zdravje. Še več: dela prostovoljno, torej zastonj. Kaj bi Velika Britanija pridobila s tem, ko bi Aleša vrgla ven? Nič. Izgubila bi.

A kljub izidu posvetovalnega referenduma, ki ga je Evropa in z njo ves svet s strahom pričakovala, se je začela nova era v zgodovini evropske civilizacije. Že Grčija, še bolj pa zdaj Velika Britanija, je razmajala evropski zakon. In če verjamemo v ciklično teorijo zgodovine, ki govori o spajanju in razkrajanju, potem je scenarij prihodnosti verjetno znan. 

Petra Kovič, urednica poslovnega časnika Svet kapitala

Več iz te teme:

Več iz rubrike