Namesto uvodnika, uvod v novo ero EU
V krizi se je ljudem v kosti zagrizel strah pred jutrišnjo resničnostjo Evropske unije, ki ima pred nosom resda kopico izzivov in težko rešljivih težav. In v človeški naravi je, da bežimo pred težavami, namesto da bi se z njimi spopadli. V miru je lahko biti general, v vojni tako težko, da je to mesto rezervirano le za izjemne ljudi. Pisal mi je prijatelj Aleš iz Londona. Tja se je iz Ljubljane preselil pred tremi leti. Zaskrbljen je. Ne more verjeti, da je zanj obljubljena dežela tako prestrašena in zastrupljena z nestrpnostjo.
Podporniki brexita so vodeni in zmanipulirani, pravi, opiti od strahu pred begunci, ki jim ga vlivajo politikanti, oboroženi s floskulami o tujcih, ki da kradejo njihove službe, socialne dobrine in mesta v že tako prepolnih zdravstvenih čakalnicah.
Toda njihovi argumenti so primer demagogije »par exellence«, tako kot predpostavka, da je v ekonomiji stalno število delovnih mest in da se ob vsaki zaposlitvi tujca, nekje, znajde na cesti Britanec. Kakšna neumnost!
V Londonu mrgoli vlagateljev v zagonska podjetja, večina med njimi je tujcev, toda zaposlujejo domačine. Ti tujci privabljajo kapital, na katerem je londonski City zrasel v finančno središče Evrope.
So tujci roparji socialne blaginje? Večina se jih zanaša zgolj na javno zdravstvo, pri čemer so njihova neto vplačila, tako čez palec, višja od izplačil. Aleš je v Londonu tujec. Pri zdravniku je bil enkrat (!). Deluje v okviru javnih zdravstvenih storitev, Britancem pomaga ohranjati psihično zdravje. Še več: dela prostovoljno, torej zastonj. Kaj bi Velika Britanija pridobila s tem, ko bi Aleša vrgla ven? Nič. Izgubila bi.
A kljub izidu posvetovalnega referenduma, ki ga je Evropa in z njo ves svet s strahom pričakovala, se je začela nova era v zgodovini evropske civilizacije. Že Grčija, še bolj pa zdaj Velika Britanija, je razmajala evropski zakon. In če verjamemo v ciklično teorijo zgodovine, ki govori o spajanju in razkrajanju, potem je scenarij prihodnosti verjetno znan.
Petra Kovič, urednica poslovnega časnika Svet kapitala
Več iz rubrike
Vse igrače in nobene radosti
Ne glede na koliko uspeha, denarja in materialnih dobrin uspe nekdo nabrati v življenju, vse to ga samo po sebi ne bo pripeljalo do zadovoljstva in miru.
Bi lahko v prihodnosti predvideli kazniva dejanja?
Umetna inteligenca bi lahko v prihodnosti predvidela 90 odstotkov kaznivih dejanj