Na prelomnici človeštva

Danes so močni. Danes so nepremagljivi. Danes so monopolisti. Danes ustvarjajo pravila v svojo korist. A prosto po Warrenu Buffettu se lahko njihova moč in ugled, čeravno so ju gradili več kot dvajset let, razblinita v slabih petih minutah. Govorim o štirih jezdecih apokalipse, Facebooku, Applu, Amazonu in Googlu, tj. korporacijah, ki jih je v Davosu na Svetovnem gospodarskem forumu David Haigh, predsednik uprave Brand Financea, vodilnega svetovnega neodvisnega svetovalnega podjetja za strateško vrednotenje podjetij s sedežem v Londonu, izpostavil kot najmočnejše na svetu.

Andrewa Keena, enega izmed najbolj kontroverznih svetovnih komentatorjev digitalne revolucije, s katerim se je pogovarjala Simona Drevenšek, od naštetih še najbolj skrbi Google. Pravi, da zato, ker »ve več o nas kot Facebook ali kdorkoli drug«. A kljub temu vsakdo, ki je bral Plitvine Nicholasa Carra, ve, da je tudi Googlov uspeh lahko kratkotrajen, saj je »njegov posel neotipljiv, obramba pa zelo šibka«. Lahko se rodi le en bister programer s čarobno paličico (beri: svežo idejo o boljšem načinu razpošiljanja oglasov ali celo naprednejšem brskalniku) in pahne Google v pozabo. To se sicer zdi utopija, zato je morebitno iztekanje časa največjim korporacijam trenutno le stranski igralec v igri velikih težav, s katerimi se spoprijema globalni svet. Namreč, danes se »Zemlja« trese pred velikansko revolucijo zaradi čedalje večjega prepada med peščico bajno bogatih in množico obubožanih, česar, kot lahko preberete v današnji izdaji Sveta kapitala, ni uspelo izbrisati ali vsaj zamejiti niti internetu, čeprav so bile ravno demokracija, enakost in svoboda največji cilji pionirjev digitalne revolucije. Tako da možnost dviga civilizacije obstaja kot realna posledica zablode sveta, česar se dobro zaveda tudi izbrana svetovna elita, ki je v minulih dneh priletela v Švico.

Prvi med prvimi, Klaus Schwab, je ob odprtju foruma dejal: »smo na prelomnici zgodovine človeštva. Zdaj moramo oblikovati prihodnost« … Torej, ne le Schwab, ampak vsi tam dobro vedo, da so kot odstotek najsrečnejšega človeštva dolžni preostalim 99 odstotkom človeštva, a žal njihova skrb ostaja le na jeziku. V dejanjih pač ne. Žalostno ali, če sem nekoliko cinična, logično, navsezadnje se je težko odpovedati privilegiju zasebnih letov v luksuznih letalih in helikopterjih ... sploh ko privilegij postane navada. Lačni otroci gor ali dol.