Menjava: Kaj pa, če vaše praznično darilo obdarovancu ne bo všeč?

Dobro se še spomnim klica prijatelja, ki je nečaku za darilo kupil igrico za konzolo xbox, nečak pa je imel playstation, ki igranja igric, izdelanih za xbox, ne omogoča. Kaj lahko storimo v takšnem primeru?

Prijatelj me je razburjen poklical, češ da mu v trgovini igrice ne želijo zamenjati niti mu vrniti denarja. Ko sem ga vprašal, kaj je z igrico narobe, mi je dejal, da ne dela. Tako sem najprej pomislil, da je zgoščenka z igrico poškodovana, za kar bi lahko uveljavljal stvarno napako. V primeru stvarne napake je namreč na voljo več pravnih zahtevkov, s katerimi lahko dosežemo, da nam trgovec zagotovi brezhiben izdelek ali nam povrne kupnino. Izkazalo se je, da ni šlo za napako zgoščenke, saj je ta brezhibno delovala, temveč da je težava le v tem, da je prijatelj kupil zgoščenko, ki njegovemu nečaku pač ni ustrezala.

V takšni situaciji je ključno, kje je izdelek kupljen – po spletu ali v trgovini. Pravice potrošnikov so namreč ob nakupu po spletu bistveno bolje varovane kot ob nakupu v fizični trgovini. In ker je bila igrica kupljena v fizični trgovini, so se mojemu prijatelju možnosti za vračilo oziroma menjavo zgoščenke dodatno zmanjšale.

Če izdelek kupimo v trgovini, je pomembno dvoje: eno je, da zadržimo račun in ga po nakupu ne vržemo v smeti, drugo pa podatek, ali je na računu kakršnakoli informacija o tem, da lahko kupec izdelek, če z njim ni zadovoljen, v osmih dneh vrne. Pri tem smo potrošniki sicer pogosto prepričani, da je takšna določba zakonsko predpisana, vendar to ni res. Gre za samostojno odločitev trgovcev, ki poskušajo s tovrstnimi dobrimi praksami pridobiti konkurenčno prednost, potrošnikom ponuditi boljše možnosti od drugih ter jih tudi tako pritegniti. Če se vrnem k zgodbi o neustrezni igrici, je prijatelj račun sicer imel, vendar na njem takšne določbe ni bilo.
Tako je sledilo še zadnje vprašanje, in sicer, ali mu je trgovec ob nakupu zagotovil, da bo lahko izdelek, če mu ne bo ustrezal, vrnil. Žal je bil tudi odgovor na to vprašanje negativen. V takšnih primerih potrošnikom preostane le še lepa beseda, s katero lahko poskušajo prodajalca prepričati, da jim izdelek zamenja.

Shutterstock

Varstvo pravic potrošnikov pri nakupovanju po spletu

Število nakupov po spletu je v svetu že nekaj časa v porastu, v zadnjem času pa se opazno veča tudi med slovenskimi potrošniki. Ne nazadnje – izbira na spletu je mnogokrat boljša, cene nižje, poleg tega pa lahko vse nakupe opravimo z domačega kavča. Dodatna in pomembna prednost tovrstnih nakupov je tudi ta, da smo kot kupci bolje zaščiteni, kot če bi kupovali v fizični trgovini. Razlogov za to je več, najpomembnejši pa je, da si Evropska unija prizadeva čim bolj spodbuditi spletno nakupovanje, ki presega meje posameznih držav članic, zaradi česar je bila že leta 2011 sprejeta direktiva 2011/83/EU o pravicah potrošnikov, ki je bila v slovenski pravni sistem prenesena z novelo zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot). Novela tako posebej podrobno ureja tudi t. i. nakupe na daljavo.

Če bi prijatelj nakup igrice opravil po spletu, bi v skladu z določbo 43. člena ZVPot v 14 dneh lahko odstopil od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za odločitev. Gre za t. i. pravico do ohladitve (»cooling off«).

Če bi torej moj prijatelj nakup igrice opravil po spletu, bi lahko v skladu z določbo 43. člena ZVPot odstopil od pogodbe, ne da bi moral navesti razlog za to. Edini pogoj je, da bi podjetje, pri katerem je opravil nakup, o tem obvestil v 14 dneh od prejema igrice. Gre za t. i. pravico do ohladitve (»cooling off«), ki je kupec, ki nakupuje v fizični trgovini, nima. Razlog je v tem, da lahko kupec v trgovini posamezen izdelek otipa, preveri njegovo kakovost, barvo, velikost itd., medtem ko pri spletnem nakupu te možnosti nima in se lahko zanese zgolj na opis izdelka in morebitne fotografije, ki pa ne odražajo nujno dejanskega stanja izdelka. Pri spletnih nakupih mora tako kupec ob uveljavljanju odstopne pravice kriti zgolj stroške vračila blaga, pa še to pod pogojem, da je bil na to predhodno opozorjen. Če prodajalec kupca na njegovo odstopno pravico ne opozori, se prej navedeni rok podaljša za 12 mesecev.
Kljub skrbni in načrtovani izbiri daril se kaj hitro zgodi, da kupljeni izdelek obdarovancu ne ustreza. Zato je pomembno, da smo pri nakupu v fizični trgovini pozorni tudi na to, ali trgovec omogoča vračilo blaga ali ne.

Nakupovanje po spletu je v tem pogledu za kupca varnejše, je pa pri tem treba upoštevati druge nevarnosti (npr. previdnost pri morebitnih lažnih straneh, dobavnih rokih itd.), kar pa je že tema za drugo kolumno.

Marko Ojsteršek, mag. prava Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o.