Mediacija – reševanje sporov po volji stranke in ne po presoji sodnika

Družbenika v uspešnem podjetju se ne moreta dogovoriti, ali dobiček izplačati ali ga investirati v bitcoine, zato nastane spor. Eden pred sodiščem uveljavlja pravico do izstopa iz podjetja. Sodišče bo v sporu odločalo le o izstopu iz podjetja, dejanski spor (kaj narediti z dobičkom) pa za sodni postopek ne bo relevanten, čeprav družbenik morda uveljavlja pravico do izstopa le zato, ker potrebuje denar za prenovo hiše.

Ali je izstop enega od družbenikov res v interesu družbenikov in podjetja? Bi se morda družbenika vseeno lahko dogovorila o naložbi v bitcoine, podjetje pa bi družbeniku dalo posojilo za prenovo hiše?

Je bil sodni postopek najprimernejši za rešitev nastalega spora?

Kako bi se spor reševal z mediacijo?

Če bi se družbenika odločila za mediacijo kot načinom alternativnega reševanja sporov, o sporu ne bi odločalo sodišče. Po definiciji je mediacija prostovoljen, zaupen in strukturiran postopek, v katerem mediator strankam pomaga pri iskanju sporazumne rešitve spora.

Z mediacijo se lahko rešujejo meddržavni spori, notranjepolitične krize in tudi spori med posamezniki in družbami, ki izvirajo iz poslovnih, zasebnih, delovnih, družinskih in drugih premoženjskopravnih razmerij. Družbenika bi se torej lahko odločila tudi za mediacijo; tak postopek je urejen z zakonom o mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih (ZMCGZ).

Raziskave kažejo, da je mediacija učinkovita. Kot izhaja iz pred kratkim sprejete resolucije evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2017 o izvajanju direktive 2008 52

ES evropskega parlamenta in sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah (direktiva o mediaciji), mediacija zagotavlja stroškovno učinkovito in hitro zunajsodno reševanje sporov s postopki, prilagojenimi potrebam strank.

Zakaj mediacija?

V primerjavi z reševanjem spora pred sodiščem je glavna prednost mediacije, da stranke same lahko odločajo o zadevi in rešitvi spora. Tako kot je soglasje k mediaciji prostovoljno, ga stranke lahko tudi kadarkoli umaknejo. Stranke sodelujejo pri pripravi dogovora in privolijo samo v dogovor, ki jim ustreza. Po drugi strani v sodnih postopkih pogosto niti odvetniki ne moremo predvideti, kako bo sodnik odločil. Obstajajo teorije, da je odločitev sodnika lahko odvisna tudi od njegovega osebnega počutja med sprejemanjem odločitve. Odločitev, ki je (napol v šali) morda odvisna od tega, kako okusna je bila marmelada, ki si jo je sodnik za zajtrk namazal na kruh, morajo sprte strani nato sprejeti ne glede na to, ali je zanje ustrezna.

Sodišča odločajo zgolj v mejah zahtevkov. Torej, v zgornjem primeru lahko sodišče odloči le, ali je družbenik upravičen do izstopa. Pri tem je pravo, ki je podlaga za odločitev sodišča, statično, sodniki pa presojajo spor glede na fiksiran historični dogodek. Življenje pa je dinamično. Vse se nenehno spreminja. Ta dinamika vpliva na razmerja med strankami v sporu, čeprav spor izhaja iz historičnih dogodkov. Razprava o preteklih dogodkih, ki so povzročili spor, je vedno stresna, stres pa pogosto onemogoča razumne odločitve in le poglablja spor. V mediaciji iščemo rešitve za prihodnost, zato mediacija bolj ustreza dinamiki življenja. Stranke lahko s pomočjo mediatorja poiščejo rešitve, ki so zunaj začetnih zahtevkov. Vsaka mediacija se začne s pogovorom o interesih strank. Mediator družbenika ne bo vprašal, kaj želi (izstopiti iz podjetja). Vprašal ga bo, zakaj želi izstopiti iz podjetja (ker potrebuje denar za prenovo hiše). Ko interesi strank postanejo jasni, se tudi dogovor lahko prilagodi temu in se tako v tem smislu poišče rešitev spora.

Nadalje, mediacija je zaupen postopek. Če med strankami ni zaupanja, tudi pogovori in odkrivanje interesov posamezne stranke niso mogoči. Za utrditev zaupanja ZMCGZ določa, da se nič, kar je razkrito v mediaciji, ne sme uporabiti zunaj nje, niti v morebitnem poznejšem sodnem postopku.

Pogosto vprašanje je, zakaj mediacija, če so se stranke že same neuspešno pogajale. Dokazano je, da prisotnost tretje, nevtralne osebe, ki vodi postopek na strukturiran način, pozitivno vpliva na reševanje spora in iskanje dogovora. Morda družbenik, ki želi investirati v bitcoine, zaradi svojega prepričanja in zaupanja v bitcoine niti ni slišal, da drugi nujno potrebuje denar za obnovo hiše. Mediator torej ustvarja ustrezno okolje za pogovor in poskrbi, da se obe strani v sporu poslušata in slišita.

Pomembno je tudi, da ZMCGZ določa, da zastaralni in prekluzivni roki v času mediacijskega postopka ne tečejo. Tako mediacijski postopek omogoča, da strankam ni treba hiteti z vložitvijo tožbe, da bi si zavarovale svoj položaj.

Naj omenim še, da mediacija omogoča, da se spori rešujejo hitreje in ceneje v primerjavi z dolgimi in relativno dragimi sodnimi postopki.

Možnosti izvedbe mediacijskega postopka

V Sloveniji je najbolj razširjena sodišču pridružena mediacija. Stranke se po vložitvi tožbe lahko strinjajo z izvedbo postopka mediacije. Izvedba mediacijskega postopka oziroma (ne)strinjanje z mediacijo nikakor ne vplivata na morebitni poznejši spor med strankami na sodišču.

Na splošno je mediacija urejena z ZMCGZ, ki velja v vseh primerih, ko so se stranke sporazumele, da bodo z mediacijo reševale medsebojni spor. Mediacijo je tako mogoče začeti že pred vložitvijo tožbe. Če je mediacija uspešna, stranke, če drugega ne, prihranijo pri plačilu sodne takse. Mediacijo zunaj sodišča in pred vložitvijo tožbe omogočajo zasebni mediacijski centri, lahko pa se stranke tudi dogovorijo za ad hoc mediacijo (torej same angažirajo mediatorja).

Med zasebnimi mediacijskimi centri bi izpostavila Mediacijski center Odvetniške zbornice Slovenije. Center omogoča hitro in učinkovito izvedbo mediacij in ima širok nabor mediatorjev. Predlog za izvedbo mediacije je mogoče podati že pred vložitvijo tožbe. Če se sprte strani še niso sporazumele o izvedbi mediacije, lahko Center na predlog ene stranke drugi ponudi mediacijo in poskuša pridobiti soglasje nasprotne stranke.

Možnosti za mediacije je tako več in ni razloga, da spora ne bi poskusili rešiti na ta način. Navsezadnje, če se nam v mediaciji ne uspe dogovoriti, še vedno lahko začnemo oziroma nadaljujemo postopek pred sodiščem.

Iris Pensa, odvetnica in mediatorka v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa d. o. o.