Masovni turizem, čezmerni turizem in antiturizem

Jasno je, da to ni pereče vprašanje le v Sloveniji. Na Hrvaškem so v Dubrovniku omejili dnevno kvoto turistov, ki lahko obiščejo staro mesto. Tudi v Benetkah so turiste na začetku odganjali s cenami, po tem pa tudi z omejevanjem obiska. V Barceloni so prebivalci večkrat odšli na ceste in protestirali proti turizmu in turistom. Podobne proteste so imeli tudi na Baliju.

Preden se resno spustimo v tovrstne razprave, pa moramo razumeti, kaj je čezmerni turizem. Strokovna literatura trenutno pravi, da se lahko definira glede na koncentracijo turistov ali stopnje rasti turistov. Prvi znak »možne obolelosti s čezmernim turizmom« so visoke stopnje rasti števila turistov ali prenočitev. Običajno se kot visoke stopnje rasti štejejo dvomestne številke. Čezmerni turizem pa se dokončno diagnosticira, ko je koncentracija turistov previsoka. Koncentracija se lahko meri kot število turistov na kvadratni kilometer ali število turistov na prebivalca. Pri tem ne obstaja magična meja, ampak se nekako opozarja, da je ta dosežena, ko imamo od tri do pet tujih turistov na prebivalca ali 15 do 20 prenočitev tujih turistov na prebivalca.

Čezmerni turizem lahko preide v antiturizem. To pomeni, da prebivalci aktivno, in ne le pasivno protestirajo proti nadaljnjemu razvoju turizma ter zahtevajo omejitev števila turistov.

Da bi si lažje predstavljali, kje smo v Sloveniji, lahko pogledamo primerjavo koncentracije števila turistov in prenočitev na prebivalca med izbranimi državami, navedenimi v spodnji tabeli. Vidimo lahko, da ima Slovenija precej visoko koncentracijo števila tujih turistov na prebivalca. Vendar imamo zelo nizko število prenočitev na prebivalca. Po obeh kriterijih pa nismo v kritičnih mejah.

Shutterstock

Če pogledamo stopnje rasti v letu 2017, se je število turistov povečalo za 13 odstotkov, število prenočitev pa za 11 odstotkov v primerjavi z letom 2016. Torej je rast visoka, ampak resnih simptomov čezmernega turizma v Sloveniji še ni zaznati.

Kljub vsemu tudi strokovno podprta razprava, ki bo merila čezmerni turizem le s številkami, ni najbolj konstruktivna. Zavedati se moramo, da se je resna rast turizma šele začela. Kitajska je v turističnem vzponu in njeni prebivalci si resnično želijo potovati. V letu 2016 so kitajski turisti porabili za potovanja 261 milijard dolarjev, kar je 12 odstotkov več kot v letu 2015. Kitajska pa predstavlja 21 odstotkov celotnega svetovnega turističnega povpraševanja, kar je približno enako povpraševanju Nemčije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike skupaj. Turistično povpraševanje Kitajske je bilo najprej usmerjeno na bližnje destinacije, kot sta Hongkong in Macao. Zdaj pa se je pomaknilo predvsem proti Tajski in Avstraliji. Val se ne bo ustavil. Šele začel se je.

Zato morajo biti razprave usmerjene v razvoj bolj učinkovitih modelov upravljanja turističnih destinacij in turistov. Veliko rešitev ponuja tehnologija, ki jo v tem trenutku v turizmu v Sloveniji premalo izkoriščamo. Poleg tega je potrebno še pametno načrtovati turistično in predvsem prometno infrastrukturo. Navsezadnje bo tudi določenim segmentom gostov treba reči ne. Na Škotskem so pred časom uvedli pravilo, da preveč oblegane atrakcije lahko obiščejo le turisti, ki prespijo na določeni destinaciji in na ta način pustijo več koristi lokalni ekonomiji.

Shutterstock

Torej potrebujemo več konstruktivnih rešitev, kako bolj učinkovito uporabiti napredne tehnologije za menedžiranje turistov. Potrebovali bomo tudi strateške premike in prilagoditve infrastrukture ter navsezadnje tudi ukrepe države, če bo koncentracija turistov na določenem območju previsoka. Morda lahko po škotskem vzoru na določenih destinacijah tudi selektivno rečemo določenim segmentom obiskovalcev NE.

––––––––––

* Avtorica je izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje kot članica uredniškega odbora v osmih vrhunskih mednarodnih revijah s področja turizma in je predavateljica na številnih univerzah po svetu. Za svoje delo je prijela več domačih in mednarodnih nagrad.