Lovro Peterlin: Nezaupanje naj postane radovednost

Marca 2016 je računalniški program AlphaGo v strateški igri go že v prvem poskusu premagal Leeja Sedola, najboljšega igralca igre na svetu. Na prvi pogled informacija za poslovni svet ni ravno pomembna. A ko pogledamo bolj podrobno, se njena relevantnost začne povečevati. Zakaj?

Kitajska igra go je splošno sprejeta kot najbolj zapletena miselna igra na svetu. Kljub precej preprostim pravilom se je igralci učijo leta, saj za dobro igranje zaradi ogromnega števila možnih potez poleg znanja potrebujejo tudi visoko razvito kreativnost in intuicijo. Računalniški program je tako premagal človeka v igri, ki je vseskozi veljala za računalniško neosvojljivo trdnjavo človeške inteligence. Za področje, na katerem računalnik še dolgo ne bo boljši od človeka.
Pred dobrima dvema letoma je torej postalo jasno, da smo se motili. In za posel je bila to izjemna novica. Pomislite samo, kako močno lahko pametni in učeči se računalniki že zdaj izboljšujejo procese in dvigujejo učinkovitost organizacij. Poleg tega se s tem, ko bodo tako hitro učeči se računalniki in računalniški programi postajali vse bolj dostopni, odpirajo številni novi trgi, tudi za končne uporabnike. Svetovalna družba McKinsey je potencialno vrednost trga interneta stvari leta 2025 ocenila na 3,9 do 11,1 trilijona ameriških dolarjev. Če se uresniči najbolj optimistična ocena, bo vrednost trga interneta stvari leta 2025 predstavljala 11 odstotkov celotnega svetovnega gospodarstva.

Če se uresniči najbolj optimistična ocena, bo vrednost trga interneta stvari leta 2025 predstavljala 11 odstotkov celotnega svetovnega gospodarstva.

Med najbolj razvitimi področji interneta stvari v tem trenutku je pametno upravljanje. Na ta trg v različnih segmentih posegamo številne organizacije. Za telekomunikacijske operaterje je privlačen z vidika uporabe omrežja 5G, katerega tržni potencial je Ericsson ocenil na 1,3 milijarde ameriških dolarjev do leta 2026. Pri tem je jasno, da lahko operaterji pridobimo večji delež trga interneta stvari, če smo na njem prisotni tudi z rešitvami za končne uporabnike. Zato je trg za operaterje privlačen tudi z vidika pametnega upravljanja bivalnih enot, vse od posameznega doma do celotnih mest.
Opogumljajoče je, da nas kot ponudnike tovrstnih storitev vidijo oziroma celo pričakujejo tudi uporabniki sami. Raziskava družbe PwC o pametnem domu med uporabniki interneta v ZDA je pokazala, da bi jih najbolj pritegnili produkti za pametno upravljanje doma, ki bi jih ponudili visokotehnološka podjetja in ponudniki interneta. Oboji bi prepričali tretjino uporabnikov. Nato pridejo na vrsto varnostne družbe, proizvajalci mobilnih telefonov, proizvajalci avtomobilov in drugi.

Reuters

Prav tako smo telekomunikacijski operaterji že dejavni na področju razvoja pametnih mest. Uporabniki pri operaterjih kot ponudnikih pametnih mest prepoznavajo pomembno prednost, da lahko v sodelovanju z določenimi partnerji ponudimo celovito storitev, vse od omrežja do končne storitve. V Avstriji je A1 na primer že vzpostavil pametni mesti v Gradcu in Beljaku, prvo pametno mesto lahko kmalu pričakujemo tudi v Sloveniji.

Uporabniki podjetij torej pogosto ne dojemajo več v okviru tradicionalnih industrij, ampak z vidika potenciala, ki ga imajo. Na podjetjih je, da naredimo preskok, svoj potencial uresničimo in zadovoljimo pričakovanja uporabnikov, ki od nas pričakujejo drugačne rešitve kot doslej. Za telekomunikacijska podjetja zaradi dediščine inoviranja to velja še nekoliko bolj kot za podjetja iz katere druge panoge.

Preskok seveda ni brez tveganj. Ne glede na to, na katero področje interneta stvari vstopamo, proces neizogibno odvzame del pozornosti osnovni dejavnosti, ki podjetju v zgodnjih fazah vpeljevanja novih rešitev še vedno prinaša večino prihodkov. Prav tako se z vstopanjem v nove panoge običajno povečuje kompleksnost delovanja podjetja.
Za vsak preskok v novo panogo ali industrijo je zato potreben pogum. Moramo biti pogumni in del pozornosti podjetja zavestno preusmeriti stran od tistega, na čemer trenutno temeljijo naši prihodki. Hkrati se ne smemo preplašiti ob misli na morebiti zapleteno transformacijo podjetja v ponudnika informacijsko-komunikacijskih rešitev. Še zlasti, ker nam lahko rešitve iz te iste panoge interneta stvari in avtomatizacije, v katero vstopamo, pomagajo učinkovito upravljati procese v podjetju in ublažiti morebitne negativne učinke transformacije.

Zakaj na preprosta vprašanja uporabnikov ne bi mogel odgovarjati robot? Zakaj ne bi mogli avtomatizirati vodenja projektov, ki se v podjetju redno pojavljajo v določenih časovnih razmikih? Zakaj ne bi mogel računalniški program upravljati z bazo potencialnih strank in sam določati njihove prioritete? Na teh in številnih drugih področjih nam pametna tehnologija že danes ponuja ogromno priložnosti za prihranek časa, ki ga lahko potem sodelavci namenijo preskoku podjetja v drugo panogo.
Prvi, ki moramo v organizacije spustiti pametno tehnologijo, smo vodje. Nezaupanje do uporabe pametne tehnologije za upravljanje procesov je v organizacijah pogosto še vedno močno zakoreninjeno. Velja prepričanje, da računalnik ne more posameznih informacij med seboj povezati tako intuitivno in v skladu z edinstvenimi zahtevami trenutne situacije, kot to lahko naredi človek. Vodje smo tisti, ki moramo to nezaupanje spremeniti v radovednost. Samo s pristopom, ki temelji na želji po preizkušanju meja razpoložljive tehnologije, bomo namreč potencial tehnologije lahko uresničili do mere, ki nam bo omogočala zanesljiv preskok v prihodnost.
Zato bodimo pogumni in radovedni ter dajmo pametni tehnologiji priložnost. Začnimo jo doživljati kot nekaj, kar lahko ponudimo sodelavcem, da bodo z njo prihranili čas. Ali kot nekaj, kar bo izboljšalo kakovost življenja prebivalcev naših mest. Prepričan sem, da se bo naložba v pametno tehnologijo večkratno povrnila.

Lovro Peterlin, direktor A1 Slovenija predsednik sekcije mladih menedžerjev pri Združenju Manager