Lovro Peterlin: Masovni podatki so as v rokavu

Skupna količina ustvarjenih podatkov bo tako do leta 2020 dosegla nepredstavljivih 45 zetabajtov (trilijon gigabajtov). Do leta 2025 se bo po predvidevanjih podjetja IDC povzpela na 163 zetabajtov. Zakaj torej vseh razpoložljivih podatkov ne bi uporabili za izboljšanje poslovne učinkovitosti?

Najpogostejši odgovor: ker je težko, zamudno in drago. Delno je temu treba pritrditi, saj so masovni podatki in njihova obdelava za številna podjetja še vedno izmuzljiv koncept. Čeprav je termin masovni podatki (oziroma big data) prisoten že od 90. let prejšnjega stoletja, ga namreč še vedno tarejo nekatere hibe, ki so značilne za vse predčasne inovacije, razvojne platforme in futuristične koncepte. Kot pri vseh teh tudi pri masovnih podatkih nista povsem jasni niti orbita gibanja niti smer razvoja. Če sta bili na primer pri elektriki že precej hitro definirani orbita in smer razvoja s postavitvijo infrastrukture, ki je vir elektrike povezala s končnim uporabnikom, je za masovne podatke spekter možnih načinov uporabe v tem trenutku še težko opredeliti.

S pametno uporabo masovnih podatkov bodo podjetja na globalni ravni predvidoma lahko ustvarila več kot 500 milijard evrov dodatnega potrošniškega presežka.

Toda podjetja, ki se zadovoljijo s takšnim načinom razmišljanja, zamujajo veliko priložnost. Po oceni družbe McKinsey bodo, recimo, podjetja v maloprodaji zaradi prednosti uporabe masovnih podatkov lahko operativne marže povečale za kar 60 odstotkov. Kako? Masovni podatki jim bodo pomagali bolj učinkovito izvajati bolj pravilne aktivnosti. S pametno uporabo masovnih podatkov bodo podjetja na globalni ravni predvidoma lahko ustvarila več kot 500 milijard evrov dodatnega potrošniškega presežka. Na razpolago je torej ogromen kolač, podjetja pa, seveda tudi slovenska, naj si iz njega odrežejo vsako svoj kos.
Takoj je treba zgrabiti bika za roge in začeti. Kot je v navadi v poslovnem svetu, je nujno treba začeti znotraj podjetja z dvigovanjem zavedanja o pomembnosti uporabe masovnih podatkov in zlasti z odkrivanjem smiselnih načinov uporabe. Vodje imamo pri tem pomembno vlogo, saj moramo spodbujati sprejemanje odločitev, ki temeljijo (predvsem) na uporabi podatkov, in hkrati razumeti, da sprejemanje takšnih odločitev včasih traja nekoliko dlje, kot bi si želeli. Pravilno razumevanje podatkov namreč vsaj na začetku terja svoj čas, zato je potrpežljivost pri uvajanju ali nadgrajevanju uporabe masovnih podatkov ena ključnih vrlin vodij.

Pixabay

Nato pride na vrsto dejansko ukvarjanje z masovnimi podatki. Ključno spoznanje na tem področju je, da se podjetjem pravzaprav ni treba samim ukvarjati z masovnimi podatki. Podjetja se vse prepogosto bojijo zakopati v analizo podatkov iz svojih in javno dostopnih baz, saj se količina razpoložljivih podatkov zdi neobvladljiva. A na trgu so podjetja, ki masovne podatke pomagajo prevesti v obliko, pripravljeno za preprosto analizo in uporabo pri optimizaciji poslovnih procesov. Med temi podjetji smo od pred kratkim tudi v A1, saj ponujamo storitev A1 Mobility Insights, s katero lahko podjetja natančno analizirajo anonimne in agregirane podatke o tokovih gibanja svojih strank in jim na podlagi ugotovitev prilagodijo svojo ponudbo. V Sloveniji storitev že uporablja Inštitut za vodarstvo, ki si z njo pomaga pri pripravi načrtov ukrepanja v primeru potresov, v Avstriji pa je tamkajšnja Raiffeisen Bank z njeno uporabo optimizirala mrežo poslovalnic na Dunaju.
S kakovostno obdelanimi in analiziranimi masovnimi podatki lahko nato podjetja bolje prilagodijo ponudbo svojim strankam, izboljšajo svoje poslovne procese, dvignejo uporabniško izkušnjo na naslednji nivo, optimizirajo raziskave in razvoj ali nadgradijo varnost. Z vsako od izboljšav pridobijo konkurenčno prednost, s katero postanejo bolj privlačna za svoje kupce. Hkrati z bolj informiranim odločanjem zmanjšujejo tveganje za napačne odločitve, ki so lahko zelo drage in lahko izničijo učinek številnih dobrih odločitev, ki so bile sprejete pred tem.
Ravno to pa je tudi najpomembnejša korist uporabe masovnih podatkov v podjetjih, saj je v poslu razlika med zmago in porazom prav v sprejemanju pravih odločitev v realnem času. Posel je namreč zelo podoben igri s kartami. V večini primerov ne moremo vplivati na pravila igre, prav tako ne na nabor kart, ki jih dobimo v roke. Kljub temu pa dobri igralci zmagajo tudi s slabšimi kartami, ker v pravem trenutku sprejemajo prave odločitve. Njihov as v rokavu so podrobno poznavanje igre, bogate izkušnje in obvladovanje psihologije. Naš as v rokavu so lahko nedvomno masovni podatki.

Lovro Peterlin, direktor A1 Slovenija predsednik sekcije mladih menedžerjev pri Združenju Manager