Lenoba na borzah

Odločitev je padla v sredo okoli tretje ure, a ne glede na izid razsodbe je bila naša kolumnistka, odvetnica Vesna Cukrov, jasna in odločna. V kolumni z naslovom Kako do uspešne izvedbe drugega tira je zapisala, da »je drugi tir izjemnega pomena za slovensko gospodarstvo in razvoj Slovenije in da kakršnakoli že bo odločitev vrhovnega sodišča, za izvedbo drugega tira to nikakor ne bi smelo biti usodno«.

Ali si bo država privoščila umik od načrtovane investicije ali ne, je težko odgovoriti. Za pravi odgovor bo potreben čas, torej tista komponenta, nad katero nima nihče nadzora. Enkrat pač teče (pre)počasi, drugič (pre)hitro. To gre še posebno na živce, denimo, borznim trgovcem, ki večino svojega časa in truda namenjajo iskanju idealne dobičkonosne strategije, avtomatiziranega sistema trgovanja in iskanju dobrih nasvetov. Čas je v obdobju konjunkture neusmiljen, saj je dinamika na kapitalskih trgih bliskovita in hiperdinamična. Skrb je za zdaj še sladka, a obenem velikanska, saj je vlagateljski svet vedno prostor prostih padov in strašnih vzponov. Zato tam vedno veljata le pogum in vztrajnost. No, in lenoba.

Da, prav ste prebrali. Lenobo na piedestal kot prvo pravilo investiranja postavlja ekonomist, Nobelov nagrajenec Richard Thaler. V neki ameriški televizijski oddaji je dejal, da mu strategija lenobe »čudovito služi«. Na novinarjevo vprašanje, kaj bi moral vsak vlagatelj storiti, ko se nekega jutra zbudi in v televizijskih poročilih sliši, da je vrednost njegovih delnic padla za več odstotkov, je novinarju prostodušno odgovoril: »Takoj mora zamenjati televizijski kanal.«

Tako preprosto je to? »Da«, odgovarja Thaler in dodaja, »če vemo, da izguba boli približno dvakrat toliko, kot enakovreden dobiček daje užitek, potem je nujnost biti praktičen.« Morda pa ima nobelovec celo prav ...