Kralji našega časa

Vstopili smo v čudoviti novi svet. Svet, ki se je gradil na napakah (te so bile vedno motor sprememb) in v želji po boljšem življenju. Si sploh predstavljate, kakšna škoda bi bila, če bi se, denimo, Mozart rodil pred obstojem klavirja ali Hitchcock pred filmom?
Fotografija: Voranc Vogel
Odpri galerijo
Voranc Vogel

Razvijamo, gradimo, izumljamo in iščemo rešitve, ker težimo k ustvarjanju vse pametnejšega sveta okoli nas. To je zelo dobro. In dosegli smo, da je svet res postal pameten. Upravlja ga človek, pogosto pa tudi umetna inteligenca (UI). Ta bo po napovedih strokovnjakov določala trende in smeri razvoja v naši družbi v prihodnjih dvajsetih letih (Elon Musk je pred časom celo tvitnil, da bo povod za tretjo svetovno vojno UI, ne Severna Koreja). In morda bo res, saj že zdaj deluje v ozadju in, denimo, postavlja boljšo diagnostiko kot zdravniki ali daje koristnejše pravne rešitve kot odvetniki ipd.

Kaj to torej pomeni? Da nam kot »delovni sili« preti konec?!

Eden od ameriških futuristov Kevin Kelly je dejal, da se nam, čeprav je UI področje velikega posla in obračanja velikanskih vsot denarja, ni treba (še) ničesar bati: »Trenutno smo šele na začetku začetka, na prvi šolski uri UI, saj v resnici čez dvajset let najbolj uporabljena UI sploh še ni izumljena.

To pomeni, da nismo zamudili še ničesar.« Pa res nismo?

Spomnimo se naše prvotne ideje novih tehnologij in robotov ... zakaj smo jih točno želeli imeti? Saj res! Da bi lažje, udobneje, lahkotneje in mirneje živeli! In da bi imeli več prostega časa!

Pa ga imamo? Samo pomislite, kolikokrat ste med branjem tega uvodnika poškilili na svoj telefon, kolikokrat vam je zapiskal sms ali e-pošta ... ja, postali smo žrtve tiranije trenutka ali, kot je kolegici Simoni Drevenšek dejala antropologinja Anna Kirah, počasi izgubljamo človečnost, zato je nujno, da se malo umirimo, globoko vdihnemo in začnemo znova ...

Recimo tako, da tehnologije uporabljamo, ne da te zlorabljajo nas. Prijeten in miren konec tedna vam želim.

Več iz rubrike