Kovači (naše usode)

... ki bi ga sicer potreboval zase, računajoč, da bo dva presežna zamenjal za ovco ali vrečo žita, smo že v svetu profita in pohlepa. Kajti kovač lahko izdela tudi deset kladiv in še bolj obogati. Lahko ustvari umetno pomanjkanje z govoricami, da je zbolel in da se bo ponudba kladiv na trgu zmanjšala, ter s tem nepričakovano vpliva na zvišanje cen.

A lahko se pojavi deset novih kovačev in cene kladiv se dramatično znižajo, trg se zruši in večina kovačev propade. In imamo krizo. Pred sto leti, včeraj in jutri. Ja, tudi jutri. To ni kakšna nova in pretresljiva novica, čeprav Slovenija uspešno vleče voz iz blata iz leta 2008 in je končno dobila boljše bonitetne ocene.

»Veliki trije« (»Big Three«) so Slovenijo označili za stabilno in pozitivna državo z ocenami A, A–, BAA3. To je dobra novica, čeprav avtorja Striponomije spomnita, da je Slovenija imela z mednarodnimi bonitetnimi agencijami v preteklosti slabe izkušnje. Še več: na bonitetne agencije se, kot ugotavlja, profesor na ženevski univerzi Harald Hau z razlogom meče zelo slaba luč, saj agencije »v dobrih časih, ko se investitorji podijo za naložbami, podajajo preveč prijazne bonitetne ocene, večjim kreditojemalcem podarjajo višje ocene kot manjšim ipd."

A vseeno: da uravnotežimo prevelik optimizem, moramo vendarle spomniti, da je od leta 2008 minilo že dobrih osem let in da bi bilo povsem »ekonomsko normalno«, da nas doleti nova kriza. Navsezadnje jo napovedujejo ugledni časniki, med njimi tudi britanski Guardian, ki je ta teden med tri najbolj brane članke uvrstil članek z naslovom »Ni več vprašanje, ali kriza bo, ampak kdaj bo«.

Kriza je del ciklusa, ki pride in gre. A za seboj pusti različno katastrofične posledice. Torej, pri vsaki krizi je ključno, v kakšnih razsežnostih nas bo doletela, kako dobro smo na nanjo pripravljeni in kako se bo nanjo odzvala politika.

Če pomislimo, da smo ta teden ob opisu delovnega programa evropske komisije za leto 2017 od podpredsednika evropske komisije F. Timmermansa slišali, da je »treba v teh časih, polnih izzivov, tesneje sodelovati in prispevati k temu, da zaščitimo državljane Evrope, jih opolnomočiti in obraniti«, se sprašujem, ali nam v primeru nove krize preti lovljenje volilnih glasov s sicer populističnim, a škodljivim protekcionizmom.

Namreč, zatekanje politike k obljubam tipa »zaščitili bomo vse domače pred tujci«, ne bi bilo nič novega. Mladi ne želijo novega merkantilizma, kot tudi ne, da bi zaradi protekcionizma globalni trg kolapsiral. To bi bil hud avtogol celotni EU, ki je že tako ali tako prežeta s težavami, ki v latentni fazi čakajo na veliki pok. Razmere za to so ugodne, volilno leto se približuje. Tu in tam.

Petra Kovič, odgovorna urednica poslovnega časnika Svet kapitala