Konkurenčnost brez razvoja talentov ni več mogoča

Alenka Krapež
Foto Blaz Samec

V šolah delamo z mladimi in jim pomagamo, da bi razvili svoj talent in svoja močna področja, se naučili sodelovati, se znali zdravo sprostiti, da bi našli poklicno področje, na katerem bodo dobri, da bodo v delu tudi uživali in tako prispevali k blaginji naše družbe. A prevečkrat je takšno delo prepruščeno naključjem in dobri volji in ni sistematično urejeno.

»Nadarjen,« nalepi Ella etiketo Daniju na čelo. »Nadarjena,« dobi etiketo tudi Uma. Potem si Ella ogleda Petra. »Nenadarjen,« pade obsodba. Petrove oči potemnijo, koraki ga oddaljijo od skupine nadarjenih.

S tem prizorom je pet nadarjenih mladih z Gimnazije Vič odprlo drugi nacionalni strokovni posvet o nadarjenosti konec novembra v Portorožu. Jasno so izrazili, da zavračajo obravnavo nadarjenosti z etiketiranjem. Prepoznavajo, da tudi tisti njihovi sošolci in sošolke, ki uradno niso razvrščeni med nadarjene, imajo potenciale. In jim ni prav, da so prezrti. Prav tako se nadarjeni mladi zavedajo, da se potencial v talent razvije s trdim delom. Izkaže se, da mladi o nadarjenosti morda vedo celo več kot družba kot celota.

image
Foto Jure Eržen 

Talent potrebuje okolje, da se razvije


Dijaki imajo zelo raznolike interese. Med dijaki Gimnazije Vič je več kot polovica prepoznanih nadarjenih na različnih področjih. Z raznovrstnimi dejavnostmi, ki jih izvajamo v okviru obveznih izbirnih vsebin in razrednih ur, omogočamo razvoj varnega in sproščenega delovnega okolja, saj je prav ustrezno okolje pogoj za optimalen razvoj. Med temi vsebinami so tudi delavnice za spoznavanje samega sebe in iskanje lastnih interesov. Pri vseh predmetih načrtujemo vsebine za dijake, ki zmorejo in želijo več. V prvem letniku pri informatiki vsi izdelajo individualno projektno nalogo, v drugem letniku so v okviru pouka vključeni v skupinsko projektno delo z medpredmetno vsebino. V tretjem letniku sami izberejo 10 odstotkov, v četrtem letniku pa že 30 odstotkov ur pouka izbirnih predmetov.


Med vsebinami so tudi delavnice za spoznavanje samega sebe in iskanje lastnih interesov. Pri vseh predmetih načrtujemo vsebine za dijake, ki zmorejo in želijo več.

Učitelji in strokovni delavci v šolstvu verjamemo, da ima vsak dijak svoja močna področja, nekateri med njimi so na enem (ali več) tudi nadarjeni v strokovnem pomenu te besede. Vendar pa se mora za razvoj te nadarjenosti vsak tudi sam potruditi. Identifikacija nadarjenosti ne zadošča. Zato v šoli usmerjamo svojo pozornost v to, da dijaki sami spoznavajo svoje potenciale, in jim ponujamo možnosti in dejavnosti, da jih ob njih razvijajo v talente. Dijaka v oddelku in šoli vidimo v soodvisni povezanosti. Izhajamo iz njegovih potreb, interesov in prostovoljne izbire.

image
Foto Tomi Lombar

Dijaki potrebujejo tako resno delo in študij kot razvedrilo in oddih, tako kreativne dejavnosti kot raziskovalne in organizacijske izzive. Močna dijaška skupnost je idealen vir idej in prostor za mreženje, načrtovanje in realizacijo idej. Verjetno je ena od najpomembnejših spodbud konkreten, uspešno izveden projekt: delujoč računalniški program, zaključena raziskovalna naloga, dosežek na tekmovanju, delujoča naprava, kot sta npr. mala rastlinska čistilna naprava ali viška podmornica, film, izdana pesniška zbirka, uspešno izpeljan koncert Vičstock, postavljanje razstava, odigran muzikal, dramska igra … skratka izdelek, ki so ga dijaki načrtovali, zanj raziskovali, se učili, mu posvetili svoj čas in ga v sodelovanju tudi dokončali.


SKOZ: nadarjenost, ki ni zapisana v šolskih ocenah


Pri tem so jim pomagali učitelji, mentorji, marsikdaj starši, zunanji strokovnjaki iz podjetij in raziskovalnih inštitucij. Tu se postavlja več ključnih vprašanj. Gre za dolžnost? Potem bi morali to opravljati vsi? Kdaj naj se mentor posveča mladim raziskovalcem, ustvarjalcem? Kje najti sredstva, ki presegajo predpisani program? V šoli iščemo rešitve v okviru različnih razpisov, ki pa se jih žal ne da predvideti vnaprej. Iščemo donatorje in sponzorje, vendar tudi to ni (bila) sistemska rešitev.
Šolska razvojna skupina za nadarjene je leta 2008 pripravila koncept dela, ki smo ga vključili v celovit program dela šole. Za izhodišče koncepta vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki smo takrat izbrali teoretski pogled dr. Roberta Renzullija in dr. Sally Reis. Avtorja nadarjenost opredeljujeta s tremi elementi: z nadpovprečno sposobnostjo, ustvarjalnostjo in predanostjo nalogi.


Kljub togosti organizacijskih predpisov se šole poskušamo »znajti« in dijakom omogočati optimalen razvoj tako, da iščemo »notranje rezerve«, »izrabljamo« entuziazem zaposlenih, neformalne povezave, naklonjenost zunanjih sodelavcev, starše.

Upoštevajoč teoretska izhodišča in lastno uspešno prakso razvoja nadarjenosti mladih, je s projektom MIZŠ: SKOZ, Središče karierne orientacije zahod, Gimnazija Vič leta 2017 postala središče dela z nadarjenimi dijaki in njihove podpore kakovostni karierni orientaciji za zahodno kohezijsko regijo. Središče za vzhodno kohezijsko regijo je II. gimnazija Maribor s projektom RaST. Osnovni cilj projekta SKOZ je postaviti in preizkusiti model dela z dijaki, ki želijo in zmorejo več – ne glede na to, ali so prepoznani kot nadarjeni ali ne.

image
Foto Blaž Samec 


V dveh letih smo vzpostavili mrežo šol z njihovimi dobrimi praksami, ki jo povezujemo z zunanjimi sodelavci. Prek delujoče spletne platforme se ji je pridružilo 62 šol; v več kot 100 različnih dejavnosti je bilo vključenih čez 2000 dijakov. Trenutne ocene vključenih dijakov, mentorjev in zunanjih sodelavcev so zelo dobre. Model, ki ga razvijamo v projektu SKOZ, ni le »ustvarjalec in pospeševalec« sodelovanja šol in zunanjih partnerjev, ampak ponuja organizacijo ter tudi vrednotenje mentorjevega dela. Dijakom odpira dostop do strokovnjakov s področij, ki jih na šolah ne moremo imeti. Tako na optimalen način omogoča razvoj potencialov mladih ljudi.
S platformo SKOZ delo z nadarjenimi postaja sistemsko. Povezuje dijake in podporno okolje ter omogoča sistemski pregled nad vsemi v projekt vključenimi dijaki, njihovimi mentorji in zunanjimi partnerji: inštituti, podjetji in drugimi zainteresiranimi organizacijami. V okviru projekta SKOZ aktivnosti vsaj delno tudi financiramo. Podpiramo že obstoječe uspešno delujoče šolske projekte, če vključujejo tudi sodelovanje vsaj enega zunanjega partnerja, raziskovalne projekte z mentorji v zunanjih institucijah (v sodelovanju z raziskovalnimi inštitucijami smo vsako leto projekta razpisali raziskovalne naloge za vse dijake zahodne kohezijske regije). Šole pa tudi spodbujamo, da za izvajanje dejavnosti poiščejo strokovnjake iz organizacij v lokalnem okolju.

image
Foto Blaž Samec/delo Foto Blaž Samec 

Rezultat šolanja: učljivost, vedoželjnost, ustvarjalnost


Družba se neprestano spreminja, na področju organizacije dela v realnem sektorju so se zgodile korenite spremembe, šola pa je organizacijsko natanko taka, kot je bila pred sto leti. Kljub togosti organizacijskih predpisov se šole poskušamo »znajti« in dijakom omogočati optimalen razvoj tako, da iščemo »notranje rezerve«, »izrabljamo« entuziazem zaposlenih, neformalne povezave, naklonjenost zunanjih sodelavcev, starše … To je sicer odlično, kaže se v imenitnih rezultatih, a ne zagotavlja trajnosti.

Delo z nadarjenimi dijaki in razvoj močnih področjih slehernega dijaka pomenita predvsem iskanje ravnovesja med potrebami posameznika in možnostmi šole ter širšega okolja. Izvajanje takega programa zahteva drugačen organizacijski pristop, druge normative za delo z dijaki, omogoča več dela z manjšimi skupinami. V šolah delamo z mladimi, za katere si želimo, da bi razvili svoj talent oz. močna področja, se naučili sodelovati, se znali zdravo sprostiti, za katere si želimo, da bi našli poklicno področje, v katerem bodo dobri, da bodo v delu tudi uživali in tako prispevali k blaginji naše družbe.
Pri tem poudarjamo, da tovrstno delo ne sme biti prepuščeno naključjem in dobri volji. Sporočilo in apel nacionalnega strokovnega posveta je, da projekta SKOZ in RaST, namenjena razvoju talentov, po izteku projekta v letu 2020 postaneta nacionalni program. Mladi so ga v svojem nastopu, objavljenem na Videolectures.net, poimenovali Ministrstvo za nadarjenost. Konkurenčnost in blaginja države brez razvoja talentov v 21. stoletju namreč nista več mogoči.


Mag. Alenka Krapež, ravnateljica Gimnazije Vič, Tadej Legat, vodja projekta SKOZ




Več iz rubrike