Koliko časa bomo odpadno embalažo še prelagali z enega kupa na drugega?

Skladno z Uredbo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (v nadaljevanju bomo pisali o Uredbi) morajo namreč pravne osebe, ki so registrirane na območju Republike Slovenije in ki prvič dajejo na trg embalirano blago ali embalažo v skupni količini več kot 15 ton (v nadaljevanju bomo pisali o zavezancih), z DROE skleniti pogodbo, ki v imenu zavezanca zagotavlja ustrezno ravnanje z odpadno embalažo. Pogodbeno razmerje med DROE in zavezanci je tako popolnoma civilnopravnega značaja, saj DROE opravljajo storitev prevzema odpadne embalaže v zameno za plačilo – embalažnino.
Postopek, ki se pred upravnim sodiščem vodi pod opr. št. I U 2606/2017, je posledica obveznosti DROE, da pri izvajalcih lokalnih javnih služb prevzemajo dodatne količine mešane odpadne komunalne embalaže, in sicer tudi od pravnih oseb, s katerimi DROE ni v pogodbenem razmerju. Dodatna količina je bila v obliki prevzemnih deležev za vsako posamezno DROE opredeljena kar na podlagi Uredbe, ki v 5. odstavku 19. člena Vladi RS omogoča, da deleže prevzemanja določi s sklepom. Nadzor je Uredba zaupala inšpekcijskim organom, ki so DROE v inšpekcijskih odločbah naložili prevzem odpadne embalaže v obsegu, ki ustreza predpisanim deležem. Upravno sodišče pa je ugotovilo, da je inšpekcijska odločba, ki DROE nalaga prevzem odpadne embalaže na podlagi Uredbe oziroma sklepa Vlade RS, nezakonita.
Razlog za nezakonitost tovrstnih odločb lahko najdemo v splošnih načelih upravnega prava, skladno s katerimi mora biti o pravicah in obveznostih pravnih subjektov v razmerju do države odločeno z upravno odločbo, proti kateri mora biti zagotovljeno tudi pravno sredstvo. Izdajo upravne odločbe mora predpisati zakon, v konkretnem primeru je to Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), ki pa ne določa, da bi o obveznosti DROE glede prevzema odpadne embalaže moral odločiti pristojni organ z upravno odločbo. Še več, kot je Upravno sodišče podrobno obrazložilo v sodbi, opr. št. I U 777/2013 z dne 5. 9. 2013, iz ZVO-1 ne izhaja niti obveznost DROE glede načina in obsega opravljanja gospodarske dejavnosti zbiranja, odvoza, posredovanja in predelave odpadkov. Uredba pa brez vsebinske zakonske podlage takšne obveznosti samostojno ne more predpisati, saj lahko zgolj ureja način uresničevanja pravic in obveznosti subjektov.

Jure Eržen

Glede na stališče Upravnega sodišča je oblastveni posamični akt, ki DROE nalaga obveznost prevzemanja odpadne embalaže, okoljevarstveno soglasje. V njem so namreč opredeljeni pogoji, pod katerimi morajo DROE zagotoviti reden prevzem in zbiranje odpadne embalaže, za katero mu je zavezanec pogodbeno prepustil svoje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo. Okoljevarstveno soglasje predpisuje tudi pogoje, pod katerimi morajo DROE zagotoviti predpisano ravnanje z odpadno embalažo, in sicer tudi prevzem odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb. Upravno sodišče je tako odločilo, da se obveznost prevzema odpadne embalaže od izvajalcev javnih služb, kakor ga določa okoljevarstveno soglasje, »nanaša le na tisto odpadno embalažo, ki so jo zgoraj navedeni zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi ima [DROE] sklenjene pogodbe, dali na trg«.
MOP je sodbo upravnega sodišča v delu, ki kot podlago za obveznost DROE omenja le okoljevarstveno soglasje, vzelo kot nasvet in junija letos okoljevarstvena soglasja po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je DROE naložilo prevzemanje vseh odpadkov komunalnih podjetij, tudi tistih, za katere embalažnina ni bila plačana. Vendar pa se pri tem poraja vprašanje zakonitosti takšne spremembe, saj podlage za takšen poseg v ZVO-1 ni, kakor že omenjeno, pa Uredba tovrstne obveznosti ne more predpisati. Nekatere DROE so se na spremenjena okoljevarstvena soglasja že uspešno pritožile, saj so bila spremenjena soglasja razveljavljena, in sicer zaradi kršitev postopka.
Ob upoštevanju stališča Upravnega sodišča je zdaj jasno, da je rešitev nastale situacije lahko le korenita sistemska sprememba zakonodaje, kajti pomanjkanja zakonskih podlag ni mogoče krpati z izdajanjem podzakonskih aktov. Pri tem smo lahko zasledili tudi zanašanje MOP na inšpekcijske postopke, ki naj bi prisilili DROE k prevzemu embalaže, oziroma na upravno izvršbo po drugi osebi, če DROE odvoza ne bi opravile. Pri tem je treba poudariti, da izvršilni postopek, ki bi bil utemeljen na nezakoniti odločbi, ne predstavlja sprejemljivega načina reševanja nastale problematike.
V vsakem primeru mora biti ukrepanje na področju ravnanja z odpadno embalažo prioriteta nove vlade, ki naj si prizadeva za čim bolj jasno opredelitev pravic in obveznosti vseh deležnikov, in ne za prelaganje kupa odpadkov pred tuja vrata.

Blaž Slavec, mag. prava Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o.