Kolektivne tožbe – nova sodna pot, ki jo bodo morali upoštevati projekti ICO?

V času razmaha zbiranja zagonskega kapitala s pomočjo primarne izdaje in prodaje kriptokovancev (initial coin offering, ICO), ki ni podvržena posebni regulativi, ki bi ščitila vplačnike, se zdi časovna in vsebinska uveljavitev takega zakona nadvse primerna. Pa bo ZKolT res dosegel svoj namen tudi pri kršitvah, ko so oškodovanci vplačniki v projekte ICO oziroma imetniki kriptokovancev?

Zakaj bi morale kolektivne tožbe zanimati projekte ICO

Trend zbiranja sredstev s pomočjo ICO se je lani močno razširil in je v svetovnem merilu presegel 5,6 milijarde ameriških dolarjev (po podatkih spletne strani Business Insider) zbranih sredstev. Od tega so le slovenske ekipe zbrale več kot 110 milijonov ameriških dolarjev (po podatkih spletne strani Finance.si). V tujini so bile leta 2017 obenem vložene tudi prve kolektivne tožbe iz naslova kršitev pri takšnem načinu zbiranja sredstev. Najbolj odmeven je primer več tako imenovanih class action tožb v ZDA zoper švicarsko fundacijo Tezos, ki je julija 2017 izvedla ICO in zbrala 232 milijonov ameriških dolarjev. Poleg tega je bilo več kolektivnih tožb vloženih tudi zoper družbo Dynamic Ledger Solutions kot imetnika intelektualnih pravic fundacije Tezos in zoper glavna člana ekipe Arthurja in Kathleen Brightman. Oškodovanci v teh postopkih utemeljujejo svoje zahtevke na kršitvah predpisov o izdajanju in prodajanju finančnih instrumentov, tožencem pa očitajo tudi nepoštene poslovne prakse ter pomanjkljivo in zavajajoče podajanje informacij o projektu. Zanimivo je, da oškodovanci v svojih tožbah izpodbijajo celo dogovor o izbiri prava in pristojnega sodišča, saj naj bi po njihovem mnenju, kljub drugačnim določilom v splošnih pogojih, za odločanje o sporu veljalo ameriško pravo, in ne švicarsko, pristojno pa naj bi bilo ameriško sodišče, in ne sodišče v Švici. Tudi vse slovenske ekipe, ki svoje produkte ponujajo mednarodno, se soočajo s podobnimi tveganji. Zato jih morajo vsekakor zanimati posledice, ki bi jih zanje lahko prinesel novi ZKolT.

Obseg uporabnosti ZKolT na področju kriptokovancev

ZKolT možnost vložitve kolektivne tožbe omejuje le na vnaprej določena področja. To pomeni, da je v primeru množičnega kršenja pravic najprej treba presoditi, ali sploh gre za področje, na katerem je kolektivno varstvo po slovenskem pravu mogoče. Med drugim se s kolektivno tožbo po ZKolT lahko uveljav­ljajo tudi zahtevki potrošnikov zaradi kršitve njihovih pravic ter zahtevki (fizičnih in pravnih oseb), ki se nanašajo na kršitev pravil trgovanja na organiziranih trgih in na prepovedana ravnanja zlorabe trga v skladu z zakonom o trgu finančnih instrumentov (ZTFI). Zdi se, da bi do kolektivnih tožb po ZKolT v praksi lahko prišlo predvsem na teh dveh področjih.

V zvezi s prvo podlago ZKolT določa, da lahko potrošniki uveljavljajo zahtevke tako zaradi kršitve svojih pravic iz pogodbenih razmerij s podjetji kot tudi zaradi kršitve drugih (nepogodbenih) pravic po predpisih s področja varstva potrošnikov. Treba je poudariti, da so potrošniki po slovenskem pravu le fizične osebe, ki pridobivajo ali uporabljajo blago in storitve za namene zunaj njihovih poklicnih ali pridobitnih dejavnosti. S kolektivnimi tožbami na tej podlagi bodo kršitve svojih pravic zato lahko uveljavljali le oškodovanci, ki bodo izpolnjevali pogoje za potrošnike, za uspešnost tožb pa bodo morali biti izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih določajo potrošniški predpisi.

Poleg tega bodo s kolektivno tožbo po ZKolT lahko uveljavljeni tudi zahtevki v zvezi s kršitvami pravil trgovanja na organiziranih trgih in prepovedanimi ravnanji zlorabe trga v skladu z ZTFI. Za razliko od potrošniškega varstva, ki bo po ZKolT na voljo le določenim fizičnim osebam (pravne osebe se namreč nikoli ne štejejo za potrošnike), bodo na tej podlagi kolektivno varstvo uživale tako pravne kot fizične osebe. V zvezi s kriptokovanci se postavlja vprašanje, ali ti sploh lahko izpolnjujejo pogoje za finančne instrumente, kot jih določa ZTFI. Vsaj za zdaj je v Sloveniji prevladalo stališče, da kovanci zaradi oblikovne ovire ne morejo izpolnjevati pogojev za finančne instrumente in se tako zanje ZTFI ne uporablja. Ker je v ZTFI organiziran trg opredeljen le kot trg finančnih instrumentov (in ne tudi organiziran trg kakšne druge vrste), se zdi, da v skladu s takim stališčem kolektivne tožbe v zvezi s kršitvami na organiziranih trgih izdanih kovancev ne bodo možne. Vprašanje pa je, ali bi kljub temu lahko upoštevali določila ZKolT, če bi imeli kriptokovance, v zvezi s katerimi bi prišlo do kršitev pravil trgovanja na organiziranem trgu ali do prepovedanih ravnanj zlorabe trga, po vsebini za finančne instrumente, njihova izdaja in oblika pa ne bi sledili predpisom na tem področju. Nadalje je treba opozoriti, da bi lahko prišlo do spremembe v stališču slovenskih organov, ki bi določene oblike kriptokovancev lahko spoznali za finančne instrumente. V tem primeru bi ob kršitvah na organiziranem trgu takih kovancev lahko upoštevali tudi določbe ZKolT, s čimer bi se odprla možnost kolektivnih tožb tudi za pravne osebe, oškodovane zaradi teh kršitev.

Ureditev, ki ne daje končnih odgovorov

Nekaterim oškodovanim imetnikom kriptokovancev (predvsem potrošnikom) ZKolT torej ponuja nove možnosti pravnega varstva. Ostalim oškodovancem, ki s kolektivnim varstvom ne bodo mogli biti zajeti, je na voljo le klasični pravdni postopek oziroma individualna tožba. Ker bo praktična uporabnost ZKolT na področju kriptokovancev (sploh za pravne osebe) odvisna prav od razvoja pravne ureditve tega področja, bo ključno skrbno spremljanje trendov in sprememb. Vsekakor pa je za projekte ICO že zdaj pomembno, da se zavedajo možnih posledic, ki jih lahko doletijo po začetku uporabe ZKolT.

Branka Sedmak, Aljaž Jadek, Žiga Urankar, odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.o.o.